Zatem ko so slovenski nevrologi po navodilu nevrologov, ki so sodelovali na največjem evropskem in ameriškem nevrološkem kongresu v Göteborgu, metodo zdravljenja multiple skleroze s širjenjem vratnih ven zaradi pomanjkanja dokazov o učinkovitosti odsvetovali, so v bran metode stopili strokovnjaki izolskega Centra Medicor, ki to metodo izvaja. "Na kongresu je bila širjenju ven posvečena samo ena seja. V sklopu te seje so različni strokovnjaki, med njimi tudi dr. Zamboni, predstavili svoje ultrazvočne raziskave," razlaga nevrolog dr. Miro Denišlič. "Prišlo je do razhajanja, ker je ena skupina opisovala spremembe na venah, druga pa zatrjevala, da spremembe na ultrazvoku niso vidne. Na kongresu je tako bilo sprejeto stališče, da je potrebno nadaljevati z raziskavami in ultrazvočnimi raziskavami, da se bo pojasnilo, ali lahko ugotovimo in odkrijemo spremembe na vratnih venah ali ne. Dokazano je, da magnetna venografija kljub svoji sofisticiranosti ni zanesljiva pri odkrivanju sprememb na venah. Zaključek je torej bil, da naj bi s kirurškimi posegi čakali toliko časa, dokler se ne razišče, ali so spremembe na venah dokazljive ali ne." Povedal je tudi, da strokovnjaki, ki sodelujejo v Zambonijevi študiji na kongresu niso mogli imeti svoje predstavitve, ker je bilo potrebno že pol leta pred kongresom poslati svoje izsledke, ki pa jih še niso imeli. "Poleg tega na kongresu ni nihče govoril o bolnikih, vse se je sukalo zgolj okoli ultrazvočne diagnostike, ki pa je povsod drugačna, predvsem zaradi razlik v aparaturah. Tehnologija tukaj igra pomembno vlogo, osebno pa menim, da največjo vlogo igrajo bolniki."

Vmesni rezultati so spodbudni!

Vodilni znaki, zaradi katerih so bili preiskovanci sprejeti v raziskavo, so bili predvsem prizadetost spodnjih okončin, torej nog, motnje ravnotežja in koordinacije, nemoč posamezne roke, težave s požiranjem in težave z mokrenjem. Po treh mesecih so pri sodelujočih opazili izboljšanje stopnje prizadetosti – od hitrosti do oblike in kakovosti hoje, izboljšanje motnje mokrenja, zmanjšanje utrudljivosti in izboljšanje ter izostritev vida. “Poudarjamo, da je to klinična raziskava, katere rezultati bodo znani po določenem času, zato menimo, da je potrebno skrbno spremljati paciente, izključiti pa ne smemo niti možnosti, da lahko pride do ponovnih zožitev žil,“ je poudaril dr. Denišlić. Ker so preiskovanci v Medicorjevi raziskavi v povprečju starejši, vnovične zožitve pa so pogostejše pri mlajših pacientih, vnovične zožitve pričakujejo v minimalnem obsegu. “Poudaril pa bi tudi rad, da v celoti podpiramo zdravljenje z zdravili, bolnikom, ki že prejemajo različna zdravila pa svetujemo, da še naprej nadaljujejo z njimi. Vendar pa se nam verjetno ponuja tudi nova možnost zdravljenja na tem področju. Kakšni bodo rezultati, še ne vemo, vendar se nam zdi nenavadno, da nas napadajo med raziskavo, ki še ni končana. Mi bomo rezultate, ko bodo znani, objavili ne glede na to, kakšni bodo, ob vmesnem času pa lahko rečemo le, da so naši rezultati spodbudni,“ je še zatrdil.

Poseg je malo invaziven

Nevrologi Medicorjevim strokovnjakom očitajo, da je poseg nevaren in tvegan.Po besedah radiologa dr. Zorana Miloševiča pa je širjenje zožitev na venskem sistemu malo invazivna metoda in tudi manj invazivna kot širjenje zožitev na arterijskem sistemu, ki je v uporabi že vrsto let.  “Med posegom vstopimo skozi dimeljsko veno, nadaljujemo do prsne in nato do vratne vene, seveda pa najprej naredimo angeografijo, kjer natančno prikažemo zožitve in cel sistem. Zatem z balonom, ki ga uporabljamo za širjenje žil tudi na drugih področjih, to zožitev razširimo. To pomeni, da sprostimo pretok oziroma odtok venske krvi iz možganskega sistema,“ je razložil postopek in dodal, da poseg poteka v lokalni anesteziji, ne splošni in da zato s tem povezanih zapletov ni. “Zapleti se gibljejo v 0,01 odstotka, saj zmeraj tehtamo med tem, kaj lahko določen postopek prinese in kaj je lahko negativno. Do sedaj nismo zabeležili nobenih zapletov.“

'Pacienti smo dobili možnost, da dobimo nazaj svoje življenje'

Na tiskovni konferenci pa se je trlo tudi bolnikov, ki so že prestali poseg ali pa čakajo nanj. Eden od pacientov, 60-letni Peter Manojlovič, je opozoril na dejstvo, da zdravljenje bolnika, ki dobiva zdravila za upočasnjevanje napredovanja MS, stane približno 20.000 evrov na leto. “V Sloveniji od 2500 ljudi obolelih za multiplo sklerozo zdravila dobiva le 500 oseb, 2000 pa jih nima nobenih zdravil. Samo pomislite, koliko ljudem bi lahko za ta denar pomagali z novo metodo, ki stane približno 4000 evrov. Mi umiramo počasi, na obroke. Umiramo, a ne moremo živeti, mnogi med nami pa hkrati nimamo poguma, da bi si skrajšali življenje. O tem sem prej velikokrat razmišljal, potem posegu pa ne več,“ je priznal. “Imam pravico do življenja in zdravljenja. Zakaj mi jo hočejo odvzeti? Moj problem je, ali bom odšel na poseg ali ne. Komu sem s tem naredil škodo, da sem zaživel kot človek? Vsak ima svojo izbiro.“

Z njim pa se je strinjala tudi pacientka Ruža Barič, ki je povedala, da je pred tremi meseci v Center Medicor prišla v zelo slabem stanju. “Komaj sem hodila, bila sem na berglah in grozilo mi je, da bom mogla nehati delati. Vsak dan sem bila slabša, vsak dan bolj hroma in zame ni bilo več izhoda. To, da metodi očitajo neetičnost, se mi zdi sporno. Kaj je na tem neetičnega, če sem dobila možnost, da dobim svoje življenje nazaj?“ Tri mesece po diletaciji oziroma širjenju ven je namreč zaposlena za osemurni delavnik, brez vseh omejitev in ni invalid. “In temu jaz pravim uspeh. Nisem noben čudež in noben placebo. Temu, da lahko danes nosim visoke pete in v njih normalno hodim, lahko rečem le odlično opravljeno delo,“ je bila razburjena.

'Zakaj ne bi združili moči in znanja?'

Direktorica centra in kardiologinja dr. Metka Zorc je na tiskovni konferenci razložila tudi, da center tesno sodeluje z dr. Zambonijem, ki je začel z novo metodo zdravljenja multiple skleroze in poudarila, da Medicor raziskavo financira sam in da za nadaljevanje svojega dela potrebuje sredstva in strokovno pomoč. “Raziskava bo potekala še naslednji dve leti, saj bomo pregledovali bolnike vsake tri mesece, po protokolu profesorja Zambonija. Koliko bolnikov bomo še lahko operirali, pa je odvisno od sredstev. Glede na to, koliko je potrebnih kontrol, pogovorov, pregledov in drugih zadev, nas je premalo.“ Opozorila je tudi na to, da bi center nujno potreboval pomoč drugih strokovnjakov, ki pa zaenkrat nočejo sodelovati. “Kolegi nevrologi pravijo, da je potrebno počakati, kaj bodo rekli v tujini. Zakaj bi čakali, ali smo mi kaj manj pametni od drugih, je naše znanje manj vredno? Naša medicina je dobra. Znanje smo pridobivali na različnih koncih sveta in imamo odlične strokovnjake,“ je še povedala in zaključila z mislijo, da bi bilo potrebno za večji uspeh združiti moči in znanja.

Poleg tega bi Center Medicor potreboval tudi nov 100 tisoč evrov vreden ultrazvočni aparat, izdelan posebej za opazovanje sprememb na venah, a si ga zaradi pomanjkanja sredstev ne more privoščiti.