"Razumem, kako se počutite." Kolikokrat ste že to slišali v življenju? A ko to izreče dr. Joel Salinas, ameriški nevrolog, to dejansko misli. Že od majhnega je sinestet, kar pomeni, da lahko fizično začuti, kar vidi. Sinestezija pomeni, da se pri ljudeh mešata dva čuta. Da denimo slišijo barve ali ob besedah v ustih začutijo okus.

"Že kot otrok sem, če sem videl, kako se dva objameta, čutil objem; če sem videl, kako je nekdo nekoga udaril, ali sem to celo storil sam, sem občutil tudi to," pripoveduje dr. Salinas za televizijo CBS. "Najtežje je bilo, ko sem še kot študent na Harvardu spremljal amputacijo roke," se spominja. "Čutil sem, kot da jo doživljam sam, čutil sem kri ..."

'Kot bi se med nami podrla nevidna stena'

Zaradi tega edinstvenega daru ni povprečen zdravnik. S svojimi pacienti se lahko poveže na ravni, na kateri se večina ne more. "Dalo mi je moč, da se z njimi bolje povežem. Ko spoznajo, da začutim velik del tega, kar doživljajo, je, kot bi se med nami podrla nevidna stena."

Ni pa s sinestezijo vedno lahko živeti. "Tako je – kot bi te nekdo nasilno postavil v čevlje nekoga drugega. In za mnoge so ta občutja preveč. Sploh tako mladi se ne zmorejo spoprijeti z njimi, zato razvijejo depresijo in se zaprejo med štiri stene." Sam opisuje, da se je dobesedno natreniral, da se osredotoči na tisto, kar počne, da ga ta občutja ne bi preveč krat zmotila.

Imamo predispozicijo sinestezije vsi?

Gre za stanje, ki ga oseba podeduje, nevrologi pa še vedno ne vedo natančno, kaj ga povzroča, razen da je njen vzrok genetski. Nekateri celo sumijo, da se vsi rodimo z večjo ali manjšo danostjo, da razvijemo sinestezijo, a se, ker družba tega ne razvija, pri večini izgubi. "Ko recimo nekdo ploskne, velikokrat zamižimo," pravi nevroznanstvenik Jamie Ward z univerze v Londonu. "To bi lahko bila bolj šibka verzija sinestezije." Ima jo od enega do dveh odstotkov ljudi na svetu.