Kako pomembno je po vašem mnenju zaupanje pacienta v zdravnika?

Medsebojno zaupanje med bolnikom in zdravnikom je eden od temeljnih pogojev za uspešno in kakovostno zdravljenje. Da se zdravnik spozna z boleznijo danega bolnika, mu mora le-ta zaupati svoje težave, se mu odpreti in včasih tudi posredovati podatke, ki lahko spadajo tudi v najbolj intimno področje. Toda zdravnik mora biti vreden takšnega zaupanja, zato se mora bolniku posvetiti in ravnati na način, da bo bolnik začutil v svojem zdravniku zaveznika in zagovornika. Pomembna je tudi podoba zdravnika, ki si jo v strokovnih krogih ustvari sam ali jo v javnosti predstavijo mediji. Pri tem lahko gre za poveličevanje lastnih uspehov, ki nimajo realne osnove, ali pride do popolnega sesutja določenega zdravnika zaradi zapleta, katerega vzrok morda sploh ni bila strokovna napaka, temveč je bil nepričakovani izid posledica neustrezne organizacije zdravstvene dejavnosti. To se lahko zgodi tudi zdravniku, ki se je leta in desetletja razdajal svojim bolnikom, in ob takem zapletu kritična javnost pozabi na vse, kar je dani zdravnik dobrega naredil v vsem svojem delovanju, in ga z neutemeljenimi kritikami zaznamuje za vse življenje.

Ali medijsko izpostavljanje napak močno škoduje ugledu zdravnikov?

Gotovo predstavlja medijski linč hudo travmo za vsakega posameznika, zlasti še zdravnika, ki svoje delovanje gradi na medsebojnem zaupanju. Zato obravnava napak v medijih ni pomembna zgolj za posameznega zdravnika, temveč gre za ustvarjanje nezaupanja do določenega zdravnika, do njegovega ravnanja in njegove usposobljenosti ter celotnega zdravstvenega sistema. Zato bi se predstavniki določenih medijev, ki razširjajo informacije o napakah določenega zdravnika, še preden so bile le-te dokazane, morali zavedati, da s tem sejejo nezaupanje in najbolj škodijo tistim, ki so potrebni zdravniške pomoči.

Zakaj se dogajajo napake?

Kot je že bilo povedano, moramo ločiti med napakami in zapleti. Seveda se dogajajo tudi napake, ki so sestavni del vsake dejavnosti in slehernega poklica, zdravniki namreč nismo bogovi v belem in nezmotljivi. Res pa je, da k večji pogostosti napak prispevajo objektivni pogoji, kamor spadajo organizacija delovnega procesa, število razpoložljivih kadrov, dostopnost informacij in pomanjkljiva infrastruktura. Pomanjkanje zdravnikov, ki je vzrok za njihovo preobremenjenost, prav gotovo ni zagotovilo za kakovost zdravstvenih storitev. Preobremenjen in utrujen zdravnik bo prej neustrezno reagiral kot nekdo, ki pride v službo spočit in mu je naložena obravnava tolikšnega števila bolnikov, da se jim bo lahko v celoti posvetil, se pogovoril o načrtovanih posegih in postopkih, morebitnih zapletih in si pridobil pripravljenost za sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja.

Javnost je v zadnjih tednih močno razburila odločitev ZZZS o znižanju plačil zdravstvenim zavodom. Bodo bolniki morali zares plačevati za nekatere zdravstvene storitve in zdravila?

Gotovo bo zmanjšan obseg financiranja zdravstvenih zavodov imel posledice, ki jih bodo čutili predvsem bolniki. Ob tem, da večina zavodov že sedaj deluje na meji preživetja, bo dodatno odtegovanje sredstev zaostrilo pogoje dela v teh zavodih. Izčrpane so namreč vse možnosti racionalizacije, zato je edini možni odgovor zdravstvenih zavodov na odtegovanje finančne podpore zmanjševanje obsega dela, kar bo imelo za posledico podaljševanje čakalnih dob in omejevanje uvajanja najsodobnejših metod obravnave naših bolnikov. Pri tem pa je nesprejemljivo, da tako zdravstvena politika kot tudi zavarovalnica porabnikom zdravstvenih storitev nista pripravljeni povedati resnice, da bo namreč zaradi manj denarja opravljenih manj storitev in da se bodo podaljšale čakalne dobe. Pri tem pa je absurdno to, da bodo za podaljševanje čakalnih dob krivi zdravniki, češ da niso opravili načrtovanih programov, ob tem da jih vodstva nenehno svarijo pred prekoračevanjem programov, češ da se s tem ustvarja izguba.

Mnogi očitajo, da se preveč denarja porabi za zdravila na recept, po drugi strani pa se število predpisanih receptov povečuje. Je porast predpisovanja zdravil na recept upravičen?

Zdravila spadajo med najosnovnejše možnosti zdravljenja različnih bolezni. Tako da zdravila predstavljajo tudi enega od največjih stroškov obravnave različnih bolezni. Res je, da so naša pričakovanja glede vloge in učinkovitosti zdravil pri zdravljenju določenih bolezni večkrat nerealna in tudi bolniki vidijo v zdravilih čudežne rešitve za njihove probleme in nezdrav življenjski slog. Res pa je, da prihajajo nova učinkovita (biološka) zdravila. Ta so praviloma draga, prav zato pa se tudi povečujejo stroški za zdravila. Pri tem pa ni pomembno število predpisanih zdravil za posameznega bolnika ali za celotno populacijo, temveč celotni stroški farmakoterapije, ki morajo biti usklajeni z drugimi odhodki za zdravstveno varstvo. V večini razvitih evropskih držav odhodki za zdravila znašajo med 12 in 18 odstotki vseh stroškov za zdravstveno dejavnost. Zato je predvsem pomembno, da delež stroškov za zdravila ne preseže teh okvirov, sicer bi lahko prišlo do finančne podhranjenosti drugih dejavnosti zdravstvenega varstva. Glede na to, da so pri nas vsem bolnikom vsa pomembna zdravila dostopna brez participacije, kar je edinstven primer v Evropi, menim, da bi bilo smotrno čim prej uvesti participacijo za zdravila, ki se jih predpisuje na recept.

Kaj bi bilo treba po vašem mnenju najprej urediti v zdravstvu?

Med najšibkejše člene našega zdravstvenega sistema spada organizacija zdravstvenega varstva ter z njo povezana neobstoječa mreža zdravstvenih ustanov in zdravstvenih storitev. Mrežo so obljubljali in napovedovali skoraj vsi ministri iz obdobja samostojne Slovenije, a še vedno ne kaže, da bi kmalu prišlo do njene uresničitve. Pogrešamo tudi vizijo razvoja zdravstvenega varstva in opredelitev prioritet. Predvsem pa bi tako izvajalci kot tudi uporabniki zdravstvenih storitev želeli, da nam zdravstvena politika in plačnik zdravstvenih storitev odkrito povesta, kakšen obseg programov je možno realizirati s pomočjo javnih sredstev oziroma sredstev zdravstvenega zavarovanja.

V Sloveniji imajo zdravniki svoje društvo, ki deluje že 150 let in je eno najstarejših zdravniških društev v tem delu Evrope. Zakaj je pomembno, da imajo zdravniki svoje društvo?

Slovensko zdravniško društvo (SZD) že stoletje in pol opravlja pomembno funkcijo, saj skrbi za stalno podiplomsko izobraževanje (SPI) zdravnikov. S tem namenom je bilo tudi ustanovljeno in se je prvotno imenovalo Bralno društvo. Zdravniki so se družili, včasih tudi pozno v noč prebirali strokovne članke, izmenjavali izkušnje in se seznanjali z novostmi s področja medicine. Danes društvo to poslanstvo uresničuje preko 13 regijskih zdravniških društev in več kot 70 strokovnih združenj in sekcij, ki vsako leto organizirajo več kot 200 strokovnih srečanj, simpozijev, učnih delavnic ter domače in mednarodne kongrese. Strokovna združenja SZD pripravljajo tudi smernice in navodila za obravnavo najpogostejših bolezni, SZD pa sodeluje tudi pri predpisanih oziroma formalnih oblikah podiplomskega izobraževanja, pripravlja namreč programe specializacij, pred nedavnim pa smo pripravili tudi pravilnik o dodatnih in posebnih znanjih.

Kako društvo doprinese k boljšemu zdravstvu?

SPI in skrb za moralno etično brezhibnost sta temeljni postavki delovanja zdravniškega poklica, za katere skrbi SZD. SPI omogoča vzdrževanje visoke strokovne ravni zdravstvenih storitev. Znanje zdravnika namreč varuje pred stranpotmi in napakami, na strokovnih temeljih sloneče storitve pa so praviloma tudi najbolj profesionalne. Društvo je v preteklosti večkrat dajalo tudi pobude, kako bolje organizirati zdravstvo, in opozarjalo na nezadostno materialno podporo pri nudenju zdravstvenih uslug in na pomanjkanje zdravnikov.

Katere so pomembnejše stvari, ki ste jih med predsedovanjem SZD dosegli in na katere ste ponosni?

Med poglavitne dosežke SZD v obdobju mojega predsedovanja spada ureditev odnosov z drugimi zdravniškimi organizacijami, zlasti z Zdravniško zbornico Slovenije, in opredelitev pristojnosti posameznih zdravniških organizacij. Nadalje smo uspeli vzpostaviti strokovne organe SZD, ki so organizirani po piramidnem sistemu, na vrhu katerega je Glavni strokovni svet (GSS), ki je najvišje strokovno telo in je sestavljen iz najvidnejših predstavnikov posameznih medicinskih strok. SZD je med drugim v zadnjem obdobju pripravilo več kot 40 programov zdravniških specializacij, ki so usklajeni in povsem primerljivi s programi razvitih evropskih držav – članic Evropske skupnosti. Prizadevali smo si tudi, da bi uskladili in formalizirali druge oblike podiplomskega izobraževanja, zato smo pripravili pravilnike o posebnih in dodatnih znanjih, ki natančno opredeljujejo načine in pogoje izobraževanja ter preverjanje znanja za pridobitev diplome določenega posebnega ali dodatnega znanja.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani! Pridružite se nam s klikom na