Pred štirimi leti je Leonard Beaufoy prestal zahtevno možgansko operacijo, kajti v možganih se mu je naredil ogromen krvni strdek. Če mu strdka ne bi odstranili, bi lahko umrl. In čeprav je operacija uspela, je imel Leonard v možganih še vedno ostanke strdka in še vedno je imel številne težave. Počutil se je slabo, večkrat ga je bolela glava, celo napade epilepsije je začel dobivati. Na rednih pregledih, ki jih je imel vsako leto po operaciji, so s pomočjo magnetne resonance spremljali, kaj se dogaja v njegovi glavi in ali mu v glavi morda spet raste nevaren krvni strdek. In medtem ko je vsako slikanje pokazalo še majhne ostanke strdka, so bile zadnje slike neverjetno dobre. Izgledalo je, kot da je z Leonard vse v najlepšem redu. ''Ko sva z osebnim zdravnikom pogledala slike, ki so jih poslali iz bolnišnice, kjer so naredili magnetni resonanco, sva bila oba navdušena. Slike so bile namreč neoporečne. Z menoj je bilo spet vse v redu,'' se spominja Britanec. ''Zdravnik mi je celo rekel, naj slike vzamem domov in shranim za spomin.''

Ko pa je Leonard devet mesecev pozneje skupaj s prijateljem sedel pred televizijo in gledal dokumentrani film o možganskih strdkih, se je spomnil, da bi lahko še njemu pokazal slike svojih možganov, na katerih ni več vidnega nobenega krvnega strdka. Ko si je prijatelj slike ogledoval, pa je osuplo ugotovil, da na slikah sploh niso Leonardovi možgani. ''Prijatelj mi je rekel, da to niso moje slike, ampak da posnetki pripadajo nekemu moškemu iz Colchestra. Sprva sem mislil, da se šali, a ko sem še sam podrobneje pogledal droben napis ob strani, sem videl, da govori resnico! In v trenutku me je popadla grozovita panika,'' pove danes 58-letni Britanec.

Leonard je takoj poklical svojega zdravnika in bolnišnico, kjer so ga slikali in njegove slike očitno zamenjali s slikami nekega drugega pacienta. Vse, kar so naredili, je to, da so mu poslali pismo, v katerem so se mu za celotno zmešnjavo iskreno opravičili. In Leonard je bil zgrožen: ''Nisem hotel opravičila! Želel sem, da mi nemudoma omogočijo novo slikanje z magnetno resonanco, da bi ugotovil, ali je z mano res vse v redu in ali so skrbi odveč.'' Pet tednov pozneje pa še vedno ni dočakal preiskave. ''Še vedno se mi iz bolnišnice niso oglasili. Na zadnjih preiskavah se je vedno pokazalo, da imam v možganih še nekaj, a so mi zatrdili, da ni nobene boljazni. Jaz pa se vseeno bojim, moja celotna družina je v skrbeh,'' se jezi Leonard, ki je zadnjih devet mesecev živel v prepričanju, da je končno povsem ozdravljen. ''Razmišljam celo, da bi jih tožil!''

V bolnišnici pa trdijo, da je šlo za eno in edino napako, ki so jo zagrešili, da je Leonardov primer osamljen primer. Svojim pacientom zagotavljajo, da se kaj takšnega ne bo ponovilo. Leonard, ki še vedno ne ve, ali je z njim vse v redu ali ne, pa pravi: ''Mislim, da si nikoli več ne smejo privoščiti, da bi komu izročili napačne slike oziroma izvide!''