Rachel je bila prepričana, da ji bo operacija prinesla popolnoma novo, bolj srečno življenje, saj bi se končno znebila odvečnih kilogramov. Za operacijo je odštela 8000 evrov, a že 24 ur po njej čutila, da nekaj ni v redu. Dva tedna kasneje so ji šivi na trebuhu počili in z reševalnim vozilom so jo takoj prepeljali nazaj v operacijsko dvorano, da bi popravili škodo. A do takrat je utrpela že hudo vnetje, na trebuhu pa ji je ostala globoka rana. ''Tri leta po operaciji še nisem zdrava in v tem času sem prestala skupaj osem operacij – sedem od tega takšnih, s katerimi so skušali popraviti škodo prvega posega.''

Pri zadnji operaciji ji je kirurg v trebuh vstavil posebno cevko, ki izloča gnoj iz vnetega področja, ki se še ni pozdravilo. ''Cevka je speljana v trebuh tako, da potegne tekočino iz rane, ki gre nato v posebno napravo. Napravo nosim s seboj ves čas, z njo se tuširam, spim … Vse počnem z njo.'' Infekcija, zaradi katere ima v trebuhu dobesedno luknjo, pa je močno vplivala tudi na njen odnos z zaročencem Michaelom. Vsaka oblika fizičnega kontakta je zanjo boleča – celo objem. ''Ne maram, da se dotika mojega trebuha. Zanj je to grozljivo, saj me želi le objeti. Želim si, da bi mu lahko dovolila, da me objame in da bi mi dal bližino, ki si jo oba tako zelo želiva, a zame je to izjemno neudobno.''

Kljub hudim poškodbam pa sta Rachel in njen zaročenec optimistična in upata, da bo 38-letnica kmalu ozdravela in da se bosta končno lahko poročila. ''Ko sem povsem na tleh, gledam svojo obleko in si mislim: 'To bo resnično eden najboljših dni v mojem življenju.'A dokler imam luknjo v trebuhu in dokler je ta naprava priklopljena name, ne morem niti nadeti poročne obleke, saj je preozka. Trenutno se skušam osredotočiti le na svojo prihodnost z zaročencem in na svojo poroko.''