''Prepoznavanje glasov je za ljudi zelo pomembno, še posebej, ko z nekom govorimo prek telefona, saj ga takrat nimamo pred očmi,'' razlaga profesor nevrologije z univerze v Glasgowu Pascal Belin. ''Če je telefonski signal slab, lahko že po eni sami besedi prepoznamo, kdo nas kliče. A ljudje s fonagnozijo tega niso zmožni.'' Tako se tudi anonimna Britanka po telefonu pogovarja tako, da se s svojimi bližnjimi vnaprej dogovori za uro, ko jo bo kdo poklical. Kajti le tako ve, kdo sploh je na drugi strani. Tisti, ki vedo za njeno bolezen, se ji nikoli ne prikradejo za hrbet in jo nagovorijo, saj vedo, da jih v tem primeru ne bo prepoznala. Z njo vedno govorijo tako, da jo gledajo naravnost v obraz.

Britanka, ki ima težave s pomnenjem in prepoznavanjem glasov odkar pomni, je šele pred kratkim ugotovila, da ima fonagnozijo. Ko je v enem od časnikov brala o podobni bolezni – nezmožnosti pomnenja in prepoznavanja obrazov, je pomislila, da ima podobno bolezen tudi sama. Poiskala je pomoč zdravnika, ki je napisal članek o težavah s pomnenjem obrazov, in ko je ta opravil številne preiskave, je Britankine sume potrdil. Res je bolehala je za fonagnozijo – izjemno redko boleznijo, s katero se marsikateri zdravnik še nikoli ni srečal. Tudi dr. Brad Duchaine je priznal, da je bila Britanka, ki ga je prosila za pomoč, zanj prva bolnica s to nenavadno in redko boleznijo. In ker dr. Duchaine ter njegovi zdravniški kolegi še niso slišali za noben drug primer bolnika s fonagnozijo, zdaj pozivajo vse, ki imajo podobne težave, naj o tem spregovorijo in stopijo v stik z njimi, kajti le z dodatnimi preiskavami različnih pacientov s to redko boleznijo bodo lahko zagotovo vedeli, kaj bolezen povzroča.

Za zdaj pa na podlagi preiskav, opravljenih na Britanki, britanski strokovnjaki sklepajo, da bi lahko bilo za fonagnozijo krivo zmanjšano delovanje desne polovice možganov, ki naj bi bila zadolžena za prepoznavanje glasov, medtem ko naj bi leva polovica skrbela za prepoznavanje posameznih besed. Tako bi lahko izbruh bolezni povzročila možganska kap ali katera druga poškodba desne hemisfere, ni pa izključeno, še opozarjajo, da je vzrok okvare gensko pogojen, tako kot pri nekaterih bolnikih, ki si ne morejo zapomniti in prepoznati obrazov.