Ko so reševalci zagledali Davinio, so jo nemudoma vzeli v svojo oskrbo in ji preko obraza poveznili platneno masko, s katero so ji zavarovali poškodovano kožo, dokler ni prišla do bolnišnice. Ko je prečkala park ob pomoči gasilca, je fotograf posnel fotografijo, ki je postala simbol groze in spomina na ta dogodek.

V bolnišnici je Douglassova preživela še dolgo časa in okrevanje je bilo izjemno naporno: ''Sprva so kirurgi mislili, da mi ne bodo mogli pomagati in da me bodo globoke brazgotine zaznamovale za vse življenje, kasneje pa se je pokazalo, da mi bodo lahko pomagali. Zagotovo pa so bile najhujše noči v bolnišnicah, ko sem se zbudila povsem sama in se spraševala, kakšna bo moja prihodnost.'' ''Zdravniki nismo čarovniki in tudi ne znamo napovedati, kaj se bo zgodilo. Za vsakega pacienta posebej se zelo potrudimo, vendar pa se nekaterim opekline celijo bolje kot drugim,'' pravi njen kirurg Greg Williams iz bolnišnice Chelse in Westminster, kjer je Davinia preživela več mesecev. Čeprav so se rane in opekline sčasoma pozdravile, je bil spomin na nesrečo še popolnoma živ. ''Pogosto je travma zaradi dogodka, ki povzroči poškodbo, veliko težja kot poškodba sama in pacienta spremlja še dolgo po nesreči,'' pravi dr. Williams. Davinia je tako s pomočjo psihologov skušala premagati to travmo in to ji je tudi uspelo. Vrnila se je domov in v službo in danes se spet vsak dan vozi s podzemno železnico. Kljub vsemu pa še vedno ne more razumeti, kako so ljudje lahko tako kruti: ''Še danes se sprašujem, kako so ljudje lahko tako kruti drug do drugega.''

V zahvalo kirurgom iz bolnišnice pa je začela zbirati denar za to bolnišnico in uspela zbrati 50.000 funtov, s katerimi bo pomagala drugim žrtvam opeklin.