''Grozljivo je vedeti, da je s tabo nekaj narobe. A kljub temu moraš živeti naprej. Kajti če boš več čas prestrašen, kaj se ti lahko zgodi, potem ne boš niti stanovanja zapustil več,'' pove pogumna 22-letnica. ''Zelo majhna možnost je, da bi mi nov strdek nastal spet v glavi. To je namreč najhujši scenarij, ki spremlja mojo bolezen, in tega sem že uspešno preživela.'' Tudi zdravniki pravijo, da je pri tako mladi osebi sila nenavadno, da strdek ni nastal kje drugje v telesu. ''Zelo redko se zgodi, da se 22-letnici strdek pojavi ravno v možganih. To verjetno doleti enega na milijon ljudi,'' je povedal hematolog dr. Trevor Baglin in dodal, da ima Kirsty neverjetno srečo, da so to tiktajočo bombo v njenih možganih pravi čas odkrili.

Tega se zaveda tudi Kirtsy, ki je svojemu okulistu neizmerno hvaležna. Prav preprost rutinski pregled oči je namreč bil tisti, ki ji je rešil življenje. ''Lahko rečem, da sem bila rešena po naključju! Kljub temu me je vse skupaj dodobra prestrašilo,'' pravi mlada Britanka. ''Sem pa nadvse hvaležna našemu družinskemu okulistu, ki mi je s pregledom, za katerega sem bila prepričana, da je zgolj rutinski in da ne igra večje vloge, razen da pove, v kakšem stanju so oči.'' Tudi okulist Joseph Hayes je vesel, da je pomagal Kirsty. Njegova sodelavka Sue Oliver pa je povedala, da ni bilo prvič, da so na pregledu oči odkrili tako veliko nepravilnost v glavi: ''V preteklosti smo delali preglede oči z manj naprednimi in nazornimi napravami, kot je ta, s katero smo odkrili Kirstyjino težavo. In že s tistimi, zdaj že nekoliko zastarelimi napravami smo odkrili nekaj tumorjev. Zato je zelo pomembno, da ljudje redno hodijo na preglede oči. Ta res popolnoma rutinski pregled je priporočljivo opraviti enkrat letno ali pa vsaj enkrat na dve leti.''

Krvni strdki večinoma nastajajo v globokih venah, najpogosteje v spodnjih udih, lahko pa nastanejo tudi drugje, na primer v rokah ali glavi. Ne glede na to, kjer krvni strdek nastane, se lahko celoten strdek ali pa le del, ki se od njega odlušči, po krvi prenese v kakšen drugi del telesa. Strdki v pljučih tako povzročijo pljučno embolijo – zaprtje pljučne arterije, tisti v možganih pa možgansko kap. K venski trombozi so nagnjeni predvsem tisti, ki imajo upočasnjen pretok krvi, ki se jim kri hitro in pogosto strjuje ali pa tisti, ki imajo poškodovano žilno steno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek venske tromboze, pa so:

– pogosto in dolgotrajno sedenje ali ležanje (na primer med potovanjem z letalom, avtom, vlakom, ležanje na postelji zaradi hude bolezni, ki onemogoča, da bi bolnik vstal in se sprehodil ter tako pospešil cirkulacijo krvi);

– kajenje;

– prekomerna telesna teža;

– dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tablet;

– družinska nagnjenost;

– spol in starost (za trombozo pogosteje obolevajo ženske, stare nad 40 let);

– rakava obolenja;

– nosečnost;

– večja operacija ali poškodba;

– infekcije;

– srčno popuščanje.

Kako jo zdravimo?

Zdravniki po navadi krvne strdke raztapljajo s posebnimi trombolitičnimi zdravili, nadaljne strjevanje krvi pa preprečijo z injekcijami antikogulantnega zdravila. Včasih to ne zaleže in bolnik potrebuje bolnišnično zdravljenje. Zelo redko pa je treba krvni strdek odstraniti kirurško. Če je nekdo nagnjen k strjevanju krvi in se mu krvni strdki pogosto pojavljajo, je pomembno, da se pri takšni osebi bolezen čim prej odkrije. Kajti če je bolezen pravočasno odkrita in ustrezno zdravljena, je bolnikovo življenje razmernoma običajno in bolnik nima hujših psoledic.