Ker se je David pred petimi leti začel počutiti izjemno slabo, izgubil je tudi težo, imel visoko temperaturo in bil omotičen, je odšel k zdravniku, prepričan, da gre le za prehlad. Zdravnik ga je takoj poslal na različne preiskave, zato je začel sumiti, da je kaj bolj resnega: ''Mislil sem, da sem le prehlajen. Nenehno sem bil žejen in nisem se počutil dobro. Zdravnik me je poslal na različne preiskave in takrat sem pomislil, da imam morda sladkorno bolezen.'' A ni bila sladkorna bolezen. Štiri dni po valentinovem je izvedel, da ima smrtonosno bolezen levkemijo. Takoj je prestal naporno zdravljenje s kemoterapijo v Great Western bolnišnici v Wiltshiru. K sreči je bilo zdravljenje uspešno in je ozdravel.

A le leto dni kasneje mu je zdravnik sporočil, da se mu je bolezen vrnila. Ne le to, tokrat je napredovala in zdravnik je povedal, naj svojo družino pripravi na najhujše. ''Grozljivo je bilo. Novica me je izjemno potrla in nisem vedel, kako naj jo sporočim svoji družini.'' Ponovno je šel skozi kemoterapijo, ki pa je bila neuspešna in edina možnost za preživetje, ki jo je David imel, je bila presaditev kostnega mozga. Kostni mozeg je tkivo v kostnih votlinah, ki proizvaja krvne celice, ki so pomembne za nastajanje krvi in jih nujno potrebujejo tisti, ki jim je kemoterapija močno poslabšala kri. Pri presaditvi zdrave matične celice v kostnem mozgu nadomestijo bolne. Nove zdrave celice tako prevzamejo proizvajanje krvnih celic. Pri tem pa je samo 30 odstotkov možnosti, da so sorodniki primerni darovalci. Najpogosteje pa so bolniki z levkemijo odvisni od popolnih neznancev, zato kar 7000 ljudi trenutno išče primernega darovalca. Tako tudi Davidovi sorodniki niso bili primerni darovalci in lahko je le upal, da je kje kakšen neznanec, ki mu je pripravljen rešiti življenje.

Po petih mesecih čakanja in upanja pa so Davidu sporočili, da so našli primernega darovalca. Življenje mu je bil pripravljen rešiti človek, ki ga David še nikoli ni srečal, in sicer 26-letni Dave English. Ta se je še kot študent Nottinghamske univerze prijavil v organizacijo Anthony Nolan Trust kot možni darovalec kostnega mozga. ''Ko so mi povedali, da lahko s tem nekomu rešim življenje, sem se takoj prijavil in dal kri,'' je povedal 26-letni Dave English. Potem ko je dal Dave vzorec svoje krvi, so ga čez dve leti poklicali in mu povedali, da so našli nekoga, ki bi mu lahko daroval kostni mozeg. ''Upal sem, da bo moj kostni mozeg komu pomagal in ko sem izvedel, da ga nekdo potrebuje, nisem okleval,'' je povedal Dave, ki je predvideval, da osebe, ki mu bo daroval kostni mozeg ne bo spoznal. Tako je David prestal presaditev, ki je bila uspešna. ''Že enajsti dan po presaditvi sem lahko hodil, po dveh tednih pa sem se vrnil domov,'' je povedal David, ki pa se je ves čas spraševal, kdo je človek, ki mu je rešil življenje.

Organizacija Anthony Nolan Trust mu je dovolila, da je svojemu darovalcu poslal zahvalo in kmalu sta si pričela dopisovati. Dave je bil navdušen nad tem, da ga je moški, ki mu je daroval kostni mozeg želel spoznati. Kljub opozorilom družine in društva, ki so rekli, da bo morda to srečanje preveč čustveno za oba, sta se odločila, da se srečata. In tega še danes ne obžalujeta. Skupaj sta spila pivo in se pogovarjala kot stara prijatelja. ''Želel sem se mu le zahvaliti, nato pa sva se pogovarjala o vsem mogočem. Družinah, prijateljih, pomembnih stvareh v življenju … Ta izkušnja naju je zbližala in prepričan sem, da bova ostala prijatelja za vedno, ne samo zaradi tega, ker mi je daroval kostni mozeg, ampak tudi ker sva se neverjetno dobro ujela,'' je povedal David. Sedaj Dava želi spoznati tudi njegova družina, ki mu bo za vedno hvaležna, da je s svojim velikodušnim dejanjem rešil življenje očetu 18-letne Lizzie in 14-letnega Lawrenca.