Andreani so zdravniki svetovali, da mora počivati in biti pod nadzorom svojega zdravnika. Ko je pevka svoji družini sporočila, kaj se je zgodilo, je v avstrijsko prestolnico takoj prišla tudi njena mama, je še povedal eden od prijateljev Andreane Čekić.

Prepoznajte simptome srčnega infarkta!

Nenadna smrt zaradi srčnega infarkta je eden od najpogostejših vzrokov smrti pri odraslih, saj običajno nastopi tiho, hitro in nepričakovano. Nanaša se na prenehanje delovanja srčne črpalke, zaradi česar začne srčna mišica odmirati. Največkrat nastopi zaradi tako imenovane prekatne motnje srčnega ritma oziroma nepravilnega prevajanja električnega impulza, ki lahko srce ustavi že v pičlih 10 minutah. Ker več kot polovica žrtev pred smrtjo ne občuti nikakršnih simptomov, pa do nje pogosto pride takrat, ko nam ustrezna zdravniška pomoč ni na voljo. Prav zato je še kako pomembno, da smo o tem tihem morilcu čim bolje poučeni.

Ali sem ogrožen?

Srčni infarkt lahko prizadene prav vsakega posameznika, običajno po 40. letu starosti. V posebej ogrožene skupine pa spadajo predvsem:

- Bolniki s srčno-žilnimi obolenji (srčni infarkt, angina pektoris, visok krvni tlak)
- bolniki s sladkorno boleznijo
- genetsko pogojeni bolniki
- moški po 45. letu starosti
- ženske po nastopu menopavze
- prekomerno hranjeni, kadilci in neaktivni posamezniki

 Kako prepoznati simptome?

- Bolečina v prsih

Najočitnejši simptom, ki lahko opozarja na nenaden zastoj srca, je nelagodje ali bolečina v prsih. Ponavadi se pojavi kot močan stisk v srcu ali pekoč občutek, ki se hitro širi proti vratu, hrbtenici in okončinah, ter se močno stopnjuje. Še posebej nevaren je predvsem zato, ker ga mlajši pogosto zanemarijo, starejši in bolniki s sladkorno boleznijo pa sploh ne občutijo.

- Oteženo dihanje

Ker simptomi niso odvisni od fizičnega napora, moramo biti pozorni tudi na oteženo dihanje oziroma pomanjkanje sape, ki mu v času telesne aktivnosti običajno ne pripišemo resnega pomena. Ponavadi ga spremljajo še občutek nenadne slabosti, bruhanje, krči v predelu prsnega koša in kašelj, ki je običajno močnejši, lahko pa tudi krvav.

- Hiter in nepravilen srčni utrip

Krči v predelu prsnega koša in močno nihanje srčnega utripa, kot sta hitra pospešitev ali nestalen ritem, sta zadnja znaka, ki jima lahko hitro sledi še nevarna izguba zavesti. Zdravniško pomoč morate zato poklicati že ob prvih znakih nenadne vrtoglavice in občutka slabosti.

Kako ukrepati, če se oseba zgrudi pred našimi očmi?

Ker se lahko oseba nepričakovano zgrudi pred našimi očmi in zdravniška pomoč ni vedno prisotna, je zelo pomembno, da kot nestrokovnjaki vemo, kako ustrezno ukrepati. Do prihoda zdravniške pomoči moramo glavo žrtve nagniti nazaj, da se lahko sprostijo dihalne poti, in preveriti utrip srca. Če oseba kljub temu še vedno ne diha, pa moramo začeti s srčnim oživljanjem oziroma zunanjo masažo srca. Na vsakih 15 masaž se priporoča en dah umetnega dihanja, pomembno pa je, da se prsni koš pri tem vgreza za vsaj 3-5 centimetrov. S pravilnim oživljanjem namreč začasno vzdržujemo življenjsko pomembne organe, kot so srce in možgani, ustvarimo pa lahko tudi do 20 odstotkov normalnega srčnega pretoka. Premišljeno ukrepanje laika vam torej utegne rešiti življenje.

Najpomembnejša je zgodnja defibrilacija!

Takojšnja električna defibrilacija oziroma "elektrošok“ je edini način, s katerim lahko uspešno vzpostavimo ponovno delovanje srca, zato se v razvitih državah vse bolj uveljavljajo avtomatski zunanji defibrilatorji, s katerimi lahko upravlja tudi laik brez strokovnega znanja. Vse, kar moramo storiti, je, da aparat namestimo na bolnika in počakamo, da sam prepozna motnjo ritma srca in po potrebi tudi defibrilira. Vsekakor pa je najbolj pomembno takojšnje ukrepanje, saj lahko po treh minutah oživimo do kar 80 odstotkov umirajočih src, že 10-minutno oklevanje pa možnosti za uspeh zmanjša na pičlih 10 odstotkov.

Ker so ključnega pomena za preživetje, bi morali biti opazno nameščeni na vseh javnih območjih, kjer je verjetnost, da bo nekdo doživel nenaden srčni napad, največja. Dosedanje izkušnje s temi aparati so bile v tujini zelo ugodne, zato je Društvo za zdravje srca in ožilja sprožilo pobudo, da so ti nujno potrebni tudi v slovenskem prostoru.

Kako si lahko pomagate sami?

Za preprečevanje tveganja lahko največ storite predvsem z zdravim življenjskim stilom, kamor uvrščamo zdravo prehrano, redno rekreacijo ter opustitev kajenja in uživanja alkohola. Dober pokazatelj tveganja je lahko tudi obseg vašega pasu, ki naj pri moških ne bi presegal 90 centimetrov, pri ženskah pa 10 centimetrov manj, zato bodite še posebej pozorni tudi na vašo telesno težo.

V kolikor ste se prepoznali v kateri izmed ogroženih skupin, se lahko odpravite tudi na temeljit klinični pregled in laboratorijske analize krvi, kjer vam bodo na podlagi izvidov izračunali koronarno ogroženost. Vsem, ki ste močno ogroženi, pa svetujemo, da uravnate povišan krvni tlak ter količino holesterola in glukoze v krvi.