Bobby je poudaril, da mama ni kazala prav nobenih znakov bolezni. »Sam sem bil zaposlen s snemanjem 'TOWIE' in vse se je zdelo povsem normalno,« se je spominjal modni oblikovalec, ki se je resničnostnemu šovu pridružil leta 2012. »Mama je bila videti tako, kot običajno. Opravljala je vsakodnevna opravila, hodila v službo, skrbela za dom ter mojega psa. Pred nekaj tedni je začela postajati vse bolj utrujena in izžeta, vendar je trdila, da si mora samo spočiti.« Ko je začela tarnati, da se nikakor ne more naspati, jo je sin peljal k osebnemu zdravniku. Ta je naročil krvne preiskave, ki so pokazale, da ima Kym eno od oblik krvnega raka, imenovano akutna mieloična levkemija. Nemudoma jo je poslal v bližnjo bolnišnico, kjer so jo takoj hospitalizirali.

Zdravljenje ni dovolj

27-letni Bobby je v pogovoru z novinarji priznal, da do trenutka, ko so mu zdravniki sporočili mamino diagnozo, o krvnem raku ni vedel praktično ničesar. A sedaj se je vse obrnilo na glavo, zato vsak prosti trenutek izkoristi za raziskovanje vzrokov te hude bolezni ter za iskanje možnosti, s pomočjo katerih bi materi pomagal na poti do ozdravitve. Kym sicer dvakrat na dan prejema intenzivno kemoterapijo, a so Bobbyju zdravniki pojasnili, da samo zdravljenje ne bo dovolj in da mama nujno potrebuje presaditev kostnega mozga, saj ima gen, ki preprečuje optimalno delovanje kemoterapije. »Njena najboljša možnost za preživetje je tako presaditev kostnega mozga. Zdaj vem, da je za ljudi, ki nujno potrebujejo presaditev, to navadno njihova zadnja priložnost za življenje.«

Steklo je iskanje primernega darovalca

Po pogovorih z zdravniki je začel Bobby obupano iskati ustreznega darovalca, saj je to materino zadnje upanje za uspešen boj proti zahrbtni bolezni. »Jaz sem njen edini potomec, a so zdravniki ugotovili, da nisem ustrezni darovalec. Poleg mene ima samo še enega krvnega sorodnika, njenega brata, s katerim pa sta pred leti izgubila vse stike. Na srečo mi ga je pred dnevi uspelo izslediti in brez obotavljanja je pristal na testiranje, da preverijo, ali bi lahko on daroval matične celice,« je pojasnil modni oblikovalec, a v isti sapi dodal, da naj po mnenju zdravnikov bratje in sestre običajno ne bi bili primerni darovalci, tako da je njegovo edino upanje sedaj neznani darovalec kostnega mozga.

Bobby in njegova mama sta torej ujeta v igri čakanja. »Pogumna sva drug za drugega, saj vem, da me mama ne želi videti razburjenega ter prestrašenega, kot tudi sam ne želim videti strahu v njenih očeh. Zaenkrat sva oba močna, vsaj v času, ko sem na obisku, a v trenutku, ko zapustim bolnišnico in se usedem v avto, planem v jok,« je pojasnil modni oblikovalec, ki se je pridružil podpornikom dobrodelne ustanove za krvnega raka Anthony Nolan - ta vodi britanski register darovalcev kostnega mozga. »Srčno upam, da bomo v registru darovalcev kostnega mozga lahko našli koga, ki bo mami pripravljen donirati svoje izvorne celice.«

Poleg tega je svoje sledilce na družbenem omrežju Twitter prosil, da mu pomagajo najti darovalca ter rešiti materino življenje. »Vem, da nisem edini, ki se mu dogaja tragedija. Veliko je družin, ki jih zdravniki soočijo s skorajda povsem enakimi novicami kot mene – včeraj, danes, jutri, vsak dan. In prav vsi si na vse mogoče načina prizadevamo najti način, kako pomagati tistim, ki jih imamo najraje. Trenutno se počutim povsem nemočnega. Vse, kar lahko storim za mamo, je to, da sem ob njej in da obenem poskušam narediti vse, da najdemo ustreznega darovalca kostnega mozga. Pred dnevi sem se denimo zalotil med opazovanjem ljudi, ki so stali nasproti mene in čakali na zeleno luč na semaforju. Ob tem se razmišljal, če bi bil kdo od njih morda lahko primeren darovalec in bi tako lahko rešil življenja tisočih, ki bolehajo za krvnim rakom.«

Bobby si sedaj prizadeva predvsem mlade ljudi privabiti, da postanejo darovalci in s tem rešijo življenje soljudi. Odkar se je pojavil v javnosti s prošnjo za donatorstvo, je ustanova zabeležila kar 2050-odstotno rast darovalcev. V enem dnevu se je kar 817 ljudi vpisalo v register darovalcev, s tem pa se močno povečuje možnost preživetja tako Bobbyjeve mame, kot tudi drugih obolelih za levkemijo. »Donatorji preživijo samo sicer boleč poseg, pri katerem jim iz krvi vzamejo matične celice, zame in za družine drugih obolelih, pa je to vredno več, kot vse na svetu. Gre namreč za odgovor na vprašanje, ali bom jutri še imel mamo ali ne. Morda se tega ne zavedajo, a ti donatorji rešujejo življenja in resnično sem ganjen nad prijaznostjo in brezmejno dobroto vsakega, ki se odloči za ta korak.«