Vizita.si
Dojenček poje samo toliko, kot potrebuje. Toda sčasoma se otrok navadi na obroke, ki mu jih pripravlja družina. Pri Petri so bili ti gostilniški.

Nupo

VIDEO: Kdaj je za preveč kilogramov kriva psiha?

Lina Eržen
06. 11. 2012 08.04
0

Odpravili ste vse napake, ki ste jih delali pri prehranjevanju, poskušate se redno gibati, toda kilogramov je še vedno preveč. Ste že kdaj pomislili, da so vaše težave pri hujšanju lahko tudi psihične narave?

Dojenček poje samo toliko, kot potrebuje. Toda sčasoma se otrok navadi na obroke, ki mu jih pripravlja družina. Pri Petri so bili ti gostilniški.
Dojenček poje samo toliko, kot potrebuje. Toda sčasoma se otrok navadi na obroke, ki mu jih pripravlja družina. Pri Petri so bili ti gostilniški.FOTO: Aljoša Kravanja

Štirje zmagovalci nagradne akcije in dva znana Slovenca z dietno prehrano Nupo odvečno težo izgubljajo že en mesec. Vanja je v tem času izgubil več kot enajst kilogramov, Miki devet, Petra, Gordana, Rado in Nataša po šest.

Pogovorili so se že z zdravnikom splošne medicine, ki je zaključil, da so se kilogrami med drugim nabrali zaradi napačnega načina prehranjevanja. Tokrat pa so skupaj obiskali še psihologinjo dr. Andrejo Pšeničny, ki je poskušala ugotoviti, ali njihov odnos do hrane ni morda posledica vzorcev, ki so jih prevzeli v otroštvu in bi se jih morali, da bi lahko svojo idealno težo kasneje res obdržali, čim prej odvaditi.

Če vas je mati kdaj nagradila tako, da vam je dala kaj za pod zob, boste tako kot Vanja kasneje jedli, čeprav ne boste lačni.
Če vas je mati kdaj nagradila tako, da vam je dala kaj za pod zob, boste tako kot Vanja kasneje jedli, čeprav ne boste lačni. FOTO: Aljoša Kravanja

V otroštvu prevzamemo napačne vzorce

Izkazalo se je, da je Rado edini, ki ni bil prekomerno težak že kot otrok. Kot je zaključila dr. Pšeničny: “To pomeni, da so se te težave začele nabirati že v najzgodnejšem času, ko se oblikujejo naše meje: kdaj smo siti, kdaj smo lačni, koliko, do katere mere in tako naprej.“ Dojenček dobro ve, kdaj je sit in takrat ga ni mogoče prisiliti, da bi še kaj pojedel. Toda sčasoma se ta vrojen občutek za pravo mero prilagodi družinskemu. Tako kot Petra se jih večina spominja, da so njihove mame kuhale zelo veliko in dobro, krožnik je bilo treba vedno sprazniti do konca. “Včasih je bila pri nas v hiši gostilna, takšna najbolj znana v mestu,“ ji je zdaj veliko bolj jasno, zakaj so bili doma vedno navajeni na toliko hrane. “Vsi moji predniki po mamini strani so bili navajeni na velike porcije, mama je vedno skuhala veliko.“

Prevelike porcije povzročijo preveč kilogramov, ti pa stisko zaradi zbadanja okolice. Ko je začela hoditi v srednjo šolo, se je Petra odločila, da se to mora nehati. “Opazke in zbadljivke so ves čas padale in … tega sem imela dovolj in sem shujšala. In od takrat naprej sem to do nosečnosti vzdrževala. Ampak sem se mogla za to res zelo potrudit.“ Petra se je s stisko spopadla, marsikdo se zaradi nje tolaži s še več hrane. Kot pravi dr. Pšeničny: “Človek poskuša svojo čustveno lakoto, svoje čustvene primanjkljaje potolažiti s hrano in dejansko – če ta vzorec prinesemo od doma, od malega, potem to tudi ponavljamo in nam hrana predstavlja tolažbo. Toda obenem se teža nabira – stiska se povečuje že zaradi tega in nastane začaran krog, ki je popolnoma sklenjen.“

Takšne vzorce moramo pri sebi prepoznati in jih poskušati spremeniti. Tako kot je Petra ugotovila, da so v njeni družini obroki enostavno preveliki, je Vanja spoznal, da se je s hrano vedno nagrajeval – zdaj poskuša užitek najti v njeni pripravi za druge. “Danes sem spoznal, da je jesti sicer zanimivo – ampak bolj kaj jesti in kako. V tem zdaj skušam uživati na drugačen način.“

Psihologinja dr. Pšeničny je pri vsakem poskušala doseči, da bi prepoznal, kaj ga pri izgubljanju odvečnih kilogramov najbolj ovira. Če tega ne ugotovijo, se ti lahko namreč zopet vrnejo.
Psihologinja dr. Pšeničny je pri vsakem poskušala doseči, da bi prepoznal, kaj ga pri izgubljanju odvečnih kilogramov najbolj ovira. Če tega ne ugotovijo, se ti lahko namreč zopet vrnejo.FOTO: Aljoša Kravanja

Zakaj številni shujšajo in se spet zredijo?

Številnim ljudem uspe shujšati, vendar se nato zopet zredijo, ker nova postava njihovega življenja ne spremeni tako, kot so si povsem nerealno predstavljali, da ga bo. Gordana denimo pričakuje, da bo njena samozavest, ko bo imela manj kilogramov, večja. Toda med pogovorom s psihologinjo je spoznala, da je za takšne občutke med drugim kriva težava, ki je ne more nikoli rešiti samo manj kilogramov. “Jaz bi rada pomagala vsem drugim, premalo pa naredim zase. To je napaka – da nisem nikoli sedla in rekla, zdaj je pa tega dovolj. Zdaj bom imela najprej rada samo sebe in potem vse ostale.“ Če Gordana tega ne spremeni, v svoji novi koži še vedno ne bo srečna in samozavestna, zato si bo nekega dne morda rekla: zakaj se ne bi spet razveselila s piškoti in se tako vrnila na stara pota. Podobno je psihologinja Nataši svetovala, naj eden od razlogov za hujšanje ne bo strah, da bi jo tudi novi partner lahko zapustil zaradi preveč kilogramov. “Položila bi vam na srce, da razčistita, da ta vaš strah zmanjšate. Potem bo šlo vse lažje: težo izgubiti in težo obdržati,“ ji je dejala.

Psihologinja mu je svetovala, da poskuša svoje življenje bolj uravnotežiti.
Psihologinja mu je svetovala, da poskuša svoje življenje bolj uravnotežiti. FOTO: Aljoša Kravanja

Manj uspešni so pri hujšanju tudi tisti, ki so do sebe prezahtevni in si zadajo prestrog režim. Tudi če dlje časa to lahko zdržijo, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo na neki točki enostavno obupali. Življenje pač ni tek na kratke, temveč na dolge proge. Takšni ljudje po besedah dr. Pšeničny velikokrat zagrešijo še eno veliko napako: mislijo, da je konec vsega že, če se enkrat pregrešijo. Tako strogi sta bili do sebe, ko jima je enkrat že uspelo shujšati, Gordana in Petra. Takšnega režima sta se, čeprav stežka, držali, dokler nista nekega dne zanosili in začeli kilograme pridobivati zaradi tega. Nato so vse zavore popustile. “Toliko let sem se držala nazaj,“ pripoveduje Petra. “Potem pa sem rekla, ok, noseča sem, zdaj lahko jem – bom že potem dala dol.“

Kaj je psihologinja ugotovila pri Radu in Mikiju?

Radu so se po drugi strani kilogrami nabrali, ker je preveč časa posvetil delu, zaradi česar si, dokler ni začel uživati dietne prehrane Nupo, ni vzel časa za normalno redno prehranjevanje. Ko je sedel za mizo, pa spet ni imel nobene mere. “Pri meni je tako, da ko mi je nekaj fajn, ne razmišljam o jutri, ampak samo na zdaj, kako mi je fajn. Tak človek sem.“ Če prave mere ne bo našel niti v prihodnje, se bo moral z več kilogrami enostavno sprijazniti, saj se bodo ti vedno znova vračali. Enako je Mikiju, ki je priznal, da je to, da se pogosto dela norca iz sebe, vrsta obrambe, psihologinja dejala, da ne sme misliti, da mu bo manjša teža kar sama po sebi izboljšala samopodobo. “Telesno že, ampak vi boste še zmeraj isti,“ mu je pojasnila.

Do sedaj pri psihologinji ni bil še nihče med njimi, zato niti niso vedeli, kaj lahko pričakujejo. Na koncu so z novo izkušnjo delovali zadovoljni. Vanji se zdi, da je slišal stvari, na katere do zdaj ni niti pomislil, Rado pravi, da je zanje že vedel, ampak je potreboval, da mu jih pove še nekdo drug.

Po enem mesecu izgubljanja odvečne teže z dietno prehrano Nupo so z rezultati več kot zadovoljni. Več zdaj vedo o prehrani in psihologiji - naslednjič bodo izvedeli, kako se začeti gibati.
Po enem mesecu izgubljanja odvečne teže z dietno prehrano Nupo so z rezultati več kot zadovoljni. Več zdaj vedo o prehrani in psihologiji - naslednjič bodo izvedeli, kako se začeti gibati.FOTO: Aljoša Kravanja

Toda bolj zdrave telesne teže se ne doseže le z opustitvijo škodljivih psiholoških vzorcev ter pravilnim prehranjevanjem. Naslednjič bo zato trener fitnesa Gašper Simčič vsem pokazal, kako se lahko začnejo ukvarjati s fizično aktivnostjo, ki je primerna za njihov indeks telesne mase in jo bodo lahko izvajali tudi doma. Za povrh se bodo z Nupovim sistemom polj začeli pripravljati na dan, ko bodo morali dietno prehrano Nupo kombinirati z običajno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

 

ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587