V izogib napakam strokovnjaki pred operacijo opravijo natančen pregled, s katerim lahko izločijo posameznike, ki niso primerni za operacijo in ki bi lahko imeli zaplete. ‘’Sama denimo nisem kirurg, ampak biomedicinski inžinir in moja naloga je, da pomagam kirurgom predvideti, kakšen bo odziv očesa na operacijo. Pomagam identificirati tiste ljudi, ki ne smejo iti na operacijo, da bi s tem preprečili zaplete. Poleg tega pomagam odkriti, katera operacija je najbolj primerna za pacienta, da potem dosežemo čim bolj idealen rezultat. To lahko preverimo z nekaterimi meritvami, ki jih naredimo pred operacijo. Na primer meritvami roženice – čiste strukture na sprednjem delu očesa. Pomembno je, kako debela je. Če je pretanka, pacient ni primeren kandidat za operacijo. Druga stvar, ki jo še pogledam, so fizične lastnosti roženice, kako trda ali mehka je. Če je premehka, ni dobro izvajati operacije. Če je trda, pa lahko.’’

Pomembno je tudi, ali je oko zdravo, pojasnjuje oftalmologinja dr. Kristina Mikek iz Očesnega centra Morela okulisti: ‘’Če si nekdo želi lasersko operacijo oči, je najpomembnejše, da je oko zdravo. Da nima pridruženih bolezni. Le na ta način je rezultat lahko dober. Če ima pridruženo bolezen, je operacija lahko krasno narejena, a po njej pacient ne vidi dobro. Se pravi, da je zelo pomemben pregled pred operacijo in temeljit pogovor z realnimi pričakovanji.’’

Pomoč ljudem po 40 letu, ki  slabše vidijo tudi na blizu

Če so si z laserskimi operacijami nekoč do boljšega vida pomagali predvsem ljudje v 20-ih, 30-ih letih, se sedaj očal vse pogosteje želijo znebiti tudi starejši. Predvsem tisti, ki po 40 letu starosti dobijo očala za na blizu, a si želijo živeti brez njih. Prav zato se v svetu vse hitreje razvija tudi tehnologija laserskih operacij oči za ljudi, ki imajo bralna očala, pojasnjuje priznani ameriški oftalmolog dr. Roberto Pineda, ki je Slovenijo obiskal na povabilo dr. Kristine Mikek: ‘’Veliko sprememb se trenutno dogaja v refraktivni kirurgiji. Največje področje je zagotovo presbiopija - ko začnemo izgubljati sposobnost branja na blizu in potrebujemo očala za branje, nekje po 40 letu. Veliko truda je vloženega v razvoj novih tehnologij, s katerimi skušamo izboljšati presbiopijo - tako na roženici, kjer uporabljamo poseben Inlaser in prav tako na leči očesa. Nekatera zdravljenja vključujejo odpravo dioptrije z laserjem, s katerim preoblikujemo roženico. Obstaja pa tudi tehnologija, ki vključuje vsaditev majhne naprave v roženico, s katero preoblikujemo obliko roženice in s tem pacient vidi boljše na blizu. Tehnologija je še relativno nova in še ni močno razširjena, a tako je bilo tudi s trenutnimi laserskimi operacijami, saj so postale veliko bolj popularne šele zadnjih deset let. Mislim, da bomo kmalu priča enakemu trendu s tehnologijo za odpravo presbiopije. Predvsem ker, ko pridemo v to obdobje, ko potrebujemo očala za branje, nas to zelo moti. Neprijetno je, da smo odvisni od očal.’’

V starejši dobi pacientom pomagajo do boljšega vida tudi z zamenjavo znotrajočesne leče. ‘’Nič kolikokrat mi v ambulanti kakšen starejši gospod reče, veste ne morem več dobro igrati tenisa. Potem ko naredimo operacijo z zamenjavo intraokularne leče, pa pravi, da je življenje veliko bolj kvalitetno,’’ pove oftalmologinja dr. Kristina Mikek. Napredovale so tudi operacije sive mrene, kjer danes poleg motne leče, hkrati odpravijo še dioptrijo, da bolnik po operaciji vidi brez očal na blizu in daleč. ‘’Mislim, da si leta in leta nazaj nismo niti predstavljali, da bomo lahko korigirali tako visoke dioptrije, da bomo lahko korigirali tako visoke astigmatizme, se pravi nepravilne ukrivljenosti roženice in z eno operacijo rešili dve stvari,’’pove oftalmologinja.

Ameriški strokovnjak dr. Pineda na vprašanje, kako dobri smo v Sloveniji na področju oftalmologije, pojasni: ‘’Mislim, da je Slovenija zelo napredna. Imate celo dovoljenja za nekatero tehnologijo, do katere še v ZDA nimamo dostopa, saj ste pod okriljem Evropske unije. Pod Evropsko unijo imate pravzaprav dostop do bolj napredne tehnologije kot mi v ZDA.’’ Kot pravi, so se laserske operacije oči resda najprej razvile v ZDA, a so danes izjemno napredne tudi drugod po svetu. Zanimivo je, da so se laserske operacije oči razvile iz laserske tehnologije, s katero so izdelovali računalniške čipe, še pove dr. Pineda.

Da je razvoj tako hiter, pa ni nenavadno, saj lahko takšna operacija, če je izvedena pravilno, pacienta osvodobi številnih nevšečnosti, ki jih prinaša uporaba leč in očal. Pacientu povrne svobodo gibanja, ni mu treba vstavljati leč, jih čistiti in ves čas nakupovati novih. Zjutraj mu ni treba natakniti očal, ampak se prebudi in takoj vidi dobro, kar je za številne, ki so se odločili za operacijo, velika prednost, na katero so že pozabili, da je mogoča. Ko se igrajo z otroki, jim očala ne padajo z nosu, prav tako se lažje ukvarjajo s športom. Konec je dni, ko so se spopadali z utrujenimi in vnetimi očmi zaradi vstavljanja leč.

Te svobode si seveda vse bolj želijo tudi starejši ljudje. ‘’Mladi ljudje so bolj dovzetni do nove tehnologije, zato so sprva predvsem oni uporabljali to tehnologijo za izboljšanje kvalitete življenja, a če je v Evropi povprečna starost za to operacijo okoli 30 let, je v ZDA že bližje 40. letu. Sam velikokrat vidim starejše ljudi, ki prav tako želijo biti manj odvisni od očal,’’ še pojasni dr. Pineda.