Zakaj se razvije?

K razvoju sive mrene pripomore vrsta dejavnikov, najpomembnejši vpliv pa ima zagotovo dedna nagnjenost. Nekoliko pogosteje se siva mrena razvije pri ženskah, kar povezujejo s hormonskimi spremembami v menopavzi, večje tveganje za pojav sive mrene pa je tudi med kratkovidnimi in rjavookimi. Pri mlajših je pojav pogosteje povezan z nekaterimi bolezenskimi stanji, kot so sladkorna bolezen in kronična vnetja oči, lahko pa se razvije tudi po očesni poškodbi. Pomembna dejavnika, ki povečujeta tveganje za razvoj sive mrene, a nanju lahko vplivamo, sta tudi kajenje in izpostavljenost UV-žarkom. Dokazano je namreč, da je pri ljudeh, ki pokadijo 15 cigaret na dan, kar trikrat večja verjetnost za razvoj sive mrene.

Le ena, a učinkovita rešitev

Edino doslej znano učinkovito zdravljenje sive mrene je kirurški poseg. Pri tem zamotnjeno naravno očesno lečo odstranimo, na njeno mesto pa vstavimo umetno. Gre za najpogostejšo in zelo verjetno tudi eno najuspešnejših in najvarnejših očesnih operacij. Kdaj je najprimernejši čas za operacijo, je odvisno predvsem od subjektivnih težav pacienta in njegovih potreb. Razširjeno prepričanje, da mora siva mrena za uspešnost operacije »dozoreti «, je namreč napačno. Že ko vas slabši vid začne motiti pri vsakdanjih aktivnostih, je lahko čas za ukrepanje. Posebno zelo aktivni pacienti, ki jih težave zaradi slabe kontrastnostim vida in slabšega vida ob slabi osvetlitvi bistveno omejujejo pri dejavnostih, se za operacijo pogosto odločijo že v zgodnjih fazah razvoja sive mrene.

Podroben pregled ključen

Kot pri drugih posegih je tudi pred operacijo sive mrene zelo pomemben natančen pregled oči. Ob tem pregledamo roženico ter izmerimo njeno ukrivljenost in dolžino očesa. Tako določimo dioptrijo umetne leče, ki jo bomo v oko vstavili med operacijo. Med pregledom vedno izmerimo tudi očesni tlak in pregledamo očesno ozadje, saj se moramo prepričati, da na mrežnici ni morebitnih degenerativnih sprememb. Pacienti, ki imajo poleg sive mrene tudi degenerativne spremembe na očesnem ozadju, morajo vedeti in upoštevati, da zaradi teh njihov vid tudi po posegu ne bo popoln. Obveščenost pacienta o vseh pomembnih informacijah, povezanih s posegom, tudi o možnih zapletih in realnih pričakovanjih, je namreč bistvena za uspeh in zadovoljstvo po operaciji.

Naravno lečo zamenja umetna

Odstranitev zamotnjene leče je minimalno invaziven in tehnološko izjemno dovršen poseg. Operacijo opravimo v kapljični anesteziji. Pred posegom sprednji del očesa s kapljicami lokalnega anestetika prehodno ohromimo, da je neobčutljiv za dotik in bolečino. S kapljicami pa razširimo tudi zenico, kar omogoči neoviran kirurški dostop do očesne leče med operacijo. Klasični operativni poseg se izvede z mikrokirurškimi instrumenti skozi dva drobna, le nekaj milimetrov velika reza ob robu roženice. Kirurg z instrumenti razcepi starostno spremenjeno motno lečo na več delov in jo previdno izlušči iz naravne lečne ovojnice. Pri tem si pomaga s posebnim ultrazvočnim aparatom – postopek imenujemo fakoemulzifikacija. Na mesto odstranjene leče nato vstavi umetno lečo.

Celoten operativni poseg traja od 20 do 30 minut, pri bolj zapletenih oblikah sive mrene lahko izjemoma tudi dlje. Čas operacije je namreč odvisen od spremljajočih očesnih obolenj in stopnje spremenjenosti naravne očesne leče. Pri pacientih s sivo mreno na obeh očesih lahko operativni poseg izvedemo hkrati za obe očesi. Zdravljenje se tako skrajša, zmanjša se število potrebnih obiskov v ambulanti, pacientu pa je hitreje povrnjen dober vid.

Spremljanje vida po operaciji

Po posegu pacient v operirano oko sam vkapava kapljice s kortikosteroidi in antibiotiki po navodilih, ki jih dobi od zdravnika. Prvi pooperativni pregled sicer opravimo dan po posegu, pacienta pa običajno pregledamo še po enem mesecu. Po želji lahko pacient vse preglede razen prvega opravi tudi pri svojem okulistu. Po približno enem mesecu po posegu navadno opravimo pregled za predpis očal. Standardne znotrajočesne leče, ki se uporabljajo pri operaciji sive mrene, so namreč enožariščne, zato za branje, torej za dober bližinski vid, pacient po operaciji potrebuje očala.

Tudi brez bralnih očal? Da, lahko. Enožariščne leče omogočajo le oster vid na daljavo, torej podoben vid, kot je pri starostnikih brez sive mrene, seveda le, če pacient nima astigmatizma ali očesnih obolenj. V zadnjem desetletju pa se je zelo razširila tudi uporaba večžariščnih oziroma multifokalnih leč.

Medtem ko monofokalna znotrajočesna leča uklanja svetlobo le pod enim kotom in jo zbira v enem žarišču, multifokalna leča omogoča dobro vidno ostrino pri gledanju na različne razdalje. Na ta način posnema naravno sposobnost mladega očesa, da prilagaja fokus za gledanje na daljavo in bližino.  

Pacienti, ki se odločijo za takšno lečo, po operaciji ne potrebujejo nobenih očal, ne za daljinski vid, ne za branje. Tako lahko z eno operacijo ubijete dve muhi na mah, za vedno odpravite sivo mreno in dioptrijo.

Dr. Manca Košir, novinarka in publicistka

»Po operaciji sive mrene in vstavitvi multifokalnih leč so moje oči jasne, brez sive mrene, moj vid pa izvrsten tako na blizu kot na daleč. Zdaj ne hodim več po stanovanju, iščoč očala, v trgovini na etiketah končno brez očal vidim celo drobni tisk, predvsem pa lahko berem in pišem tako, kot sem to počela pred mnogimi, mnogimi leti.«