Ko so za njeno zgodbo slišali ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj, so ji v sodelovanju z očesnim centrom Morela okulisti z veseljem pomagali. Kljub temu je potrebovala operacijo, ki je bila izjemno zahtevna, zato je bilo še veliko izzivov pred njo oziroma zdravnico, ki jo je operirala. Ker je imela zelo visoko dioptrijo, ji z lasersko operacijo oči niso mogli pomagati. Potrebovala je operacijo, s katero so ji odstranili sivo mreno in ji vstavili še znotraj očesno lečo. Zdravnica mag. Kristina Mikek, dr. med., ji je tudi povedala, da bo po operaciji morda ostala še delna dioptrija, ki jo bo treba dodatno korigirati. ’’Pri tako visoki dioptriji gre lahko marsikaj narobe,’’ nam je pojasnila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med., iz očesnega centra Morela okulisti. ’’Bojiš se, kako odreagira očesno ozadje, mrežnica ...’’ Zdravnica je morala tudi sprejeti pravo odločitev, katero lečo izbrati. ’’Ko smo se odločali, kakšne vrste lečo bomo vstavili, smo naredili tri, štiri preračune, da bi se lahko odločili, katera leča bo primerna.’’ Odločili so se za trifokalno lečo. ’’Če bi šlo za navadno operacijo sive mrene na napotnico, pacienti običajno dobijo lečo, s katero po operaciji nujno potrebujejo še očala za bližino. V njenem primeru smo se odločili za trifokalno tolično lečo, s katero po operaciji ne potrebuje več očal ne za daljavo niti za bližino.’’

Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, zato tudi po posegu ni bilo treba dodatno korigirati dioptrije – čeprav je to pri tako visoki dioptriji pogosto. Kot pravi Dolores, poseg ni bolel, trajal pa je približno 20 minut na enem očesu. ’’Ni bilo nobenih težav, nobenih bolečin, brez problema je potekal ves poseg,’’ je povedala Dolores. Zdravnica se strinja: ’’Dolores je bila super pacientka, zbrana in lepo je sledila operaciji, zato smo se odločili, da naredimo operacijo na obeh očesih na enkrat. Nikoli pa tega ne silimo. Če je možno, izvedemo operacijo na obeh očesih, če se pacient ne počuti dobro, če mu je prenaporno, če se sama ne počutim dovolj dobro za nadaljevanje, potem naredimo samo na enem očesu in nekoliko kasneje še na drugem.’’

Takoj po operaciji je Dolores že videla spremembo, a še ni imela popolnega vida. V naslednjih dneh se je vid počasi izboljševal. Danes, tri mesece pozneje, Dolores ne more verjeti, da znova vidi odlično. ’’Moj vid je fenomenalen, vidim odlično. Sicer še ne 100- odstotno, a v primerjavi s tem, kako sem videla prej, lahko rečem, da sto odstotno boljše,’’ se nasmeji. Na vprašanje, kakšno je zdaj počutje, pa odgovarja: ’’Dosti boljše, življenje je dosti lažje, manj utrujajoče.’’ Ker je njen vid veliko boljši, je zdaj tudi že dovolj dober, da bo končno lahko šla tudi na vozniški. Z njim pa bo bolj samostojna in bo lažje hčer vozila na terapije in rehabilitacijo.