V medijih so se takoj pojavila ugibanja o morebitnih posledicah poškodbe. Priznani francoski profesor nevrologije Jean-Luc Trowel je pojasnil, da se v takšnih primerih lahko pojavi tako imenovani intracerebralni hematom, medtem ko so britanski zdravniki za britanski Daily Mail zatrdili, da gre najverjetneje za subduralni hematomom. Obe vrsti krvnega strdka sta izjemno nevarni in se pojavita po močnem udarcu v glavo.

Intracerebralni hematom

Intracerebralni hematom nastane kot posledica izjemno močnega udarca, ki povzroči neposredni udarec možganovine ob čvrsto podlago notranje površine lobanje. V obtolčeni možganovini se lahko poškoduje možgansko žilje, zaradi česar pride do možganskih krvavitev. Te se lahko pojavijo tudi kasneje kot sekundarni pojav po nekaj urah ali po nekaj dneh po poškodbi. Pri intracerebralnemu hematomu gre za krvavitev znotraj možganskega tkiva, ki je izjemno nevarna, saj jo je težje zdraviti kot akutni subduralni hematom, kjer gre za krvni strdek pod lobanjo, a nad možganskim tkivom.

Akutni subduralni hematom

Akutni subduralni hematom se razvije v nekaj urah po poškodbi, pri 50 odstotkih poškodovancev pa zdravniki odkrijejo zlom lobanje. Poškodba je nevarna, saj povzroča krvavitev iz arterij možganskega korteksa. Krvavitev pa običajno spremljajo obsežne obtolčenine možganov in možganskega debla, zato je smrtnost kar 50 odstotna.

Klinična slika bolnika spremlja globoka nezavest, ki traja ves čas po poškodbi, razširjene zenice na prizadeti strani in hemipareza (delna paraliza) na nasprotni strani. Diagnozo zdravniki potrdijo s CT preiskavo, poškodba pa zahteva takojšnjo kirurško odstranitev hematoma, če je ta debelejši od 1 centimetra, v primeru pa je debel le nekaj milimetrov ga ni potrebno odstranjevati.

Operacija lahko poslabša bolnikovo stanje, saj je običajno prisotno tudi otekanje možganov. ''Ko imamo opravka z otekanjem možganov, lahko hitro pride do močnih krvavitev možganov. Možgani so izjemno ranljivi in je z njimi potrebno izjemno previdno ravnati, če pride do otekline – v resnici lahko pride do dodatnih poškodb med operacijo samo,'' je za ITV dnevni program pojasnil svetovalec iz britanske bolnišnice Queen Elizabeth v Birminghamu. Poleg tega morajo zravniki poskrbeti za ustavitev krvavitev.

Ne glede na to, za katero vrsto hematoma gre, pa je britanski specialist za poškodbe možganov dr. Tony Belli prepričan, da je poškodba pri Schumacherju povzročila otekanje možganov. Za britanski Mail Online je povedal, da je izguba zavesti kmalu po poškodbi tipičen simptom otekanja možganov. ''Iz podatkov, ki jih imamo do sedaj, lahko rečemo, da je v kritičnem stanju in na intenzivni negi. Zelo verjetno je, da je priklopljen na aparat, ki mu pomaga pri dihanju in na kompleksno nadzorno opremo in verjetno bo še nekaj časa v komi. Iz podatkov, ki jih imamo, je sprva skušal pomiriti ljudi, da ni nič hujšega, a je kmalu za tem izgubil zavest. To bi lahko nakazovalo na to, da je utrpel oteklino možganov in to je nekaj, kar se po taki poškodbi zgodi pogosto – ljudje so sprva videti dobro, možgani pa pričnejo otekati in stanje postane resno.'' Poleg tega je še dodal, da se zdravniki sedaj verjetno trudijo, da bi zmanjšali oteklino možganov in zaustavili krvavitve. Kljub vsemu pa gre le za ugibanja strokovnjakov, za uradna pojasnila pa bo potrebno še počakati.