Biopsija je postopek, med katerim zdravnik odvzame košček tkiva ali vzorec celic. Ta vzorec nato natančno analizirajo v laboratoriju in pregledajo, ali je tkivo prizadeto ali ne. Biopsijo zdravnik običajno predpiše, če med pregledom zasledi problematično področje, za katerega ni prepričan, ali je rakavo ali pa kaže znake katerega drugega bolezenskega stanja – predvsem infektivnega ali vnetnega.

Medtem ko so slikanja z rentgenom, magnetno resonanco in drugimi diagnostičnimi napravami v izjemno pomoč pri postavljanju diagnoz in odkrivanju abnormalnosti v telesu, je njihova pomanjkljivost ta, da ne ločijo rakavih celic od nerakavih. Tako je pri večini oblik raka biopsija edini zanesljiv diagnostični postopek.

Zdravnik vam bo biopsijo kostnega mozga predlagal, če bo zasledil abnormalnosti v vaši krvi. Analiza vzorca kostnega mozga namreč lahko pokaže, kaj je vzrok težav s krvjo, saj se v njem oblikujejo nove krvne celice.

Med biopsijo kostnega mozga zdravnik odvzame vzorec mozga s pomočjo dolge igle iz zadnjega dela kolčne kosti, v nekaterih primerih pa vzorec odvzemajo tudi iz drugih kosti. S pomočjo tega postopka odkrivajo krvne bolezni, tako nerakave kot rakave, vključno s krvnimi raki, kot so levkemija, limfom ali multipli mielom. Pred postopkom dobi pacient lokalno anestezijo.

Endoskopska biopsija

Med endoskopijo zdravniki uporabljajo tanko in gibljivo cevko, na kateri je lučka, s pomočjo katere lahko nato lažje pregledajo strukture znotraj telesa. Med endoskopijo na napravo nameščajo različne nastavke, odvisno od tega, kaj počnejo, eden od nastavkov pa je namenjen tudi odvzemu vzorca tkiva. Katere vrste endoskopsko biopsijo vam bodo opravili, je odvisno od tega, od kje morajo odvzeti vzorec. Cevko lahko tako vstavijo skozi ustno votlino, danko, sečni trakt ali pa skozi majhno zarezo v koži. Vzorci endoskopske biopsije vključujejo cistoskopijo, s katero vzamejo vzorec iz tkiva mehurja, bronhoskopijo za odvzem vzorca tkiva pljuč in kolonoskopijo za vzorec tkiva iz črevesja. Pred endoskopijo bolnik velikokrat prejme lokalni anestetik, a ne nujno.

Med to vrsto biopsije zdravnik s posebno iglo odvzame nekaj celic iz sumljivega področja. Ta postopek najpogosteje za analiziranje tumorjev, ki jih je mogoče zatipati prek kože (bula na dojkah, povečani limfni vozliči …). V kombinaciji z enim od postopkov slikanja (X žarki, MRI), pa biopsija z iglo omogoča odvzemanje vzorca sumljivega tkiva, ki ga ni mogoče čutiti prek kože, ampak je vidno le na sliki. Igelno biopsijo opravljajo lahko na več načinov, z debelejšimi ali tanjšimi iglami, s pomočjo vakuuma, da odvzamejo večji vzorec, ali pa s pomočjo slike. V tem primeru je poseg ultrazvočno voden oziramo poteka s pomočjo X rentgenskih žarkov ali CT, uporabljajo pa ga predvsem za odkrivanje raka jeter, pljuč in prostate. Pri igelni biopsiji pacient prejme lokalni anestetik, ki omrtviči področje, kjer bodo izvajali poseg.

Biopsija kože

Pri biopsiji kože gre za odstranitev celic s površja kože. Uporabljajo jo za diagnosticiranje kožnih bolezni, vključno z rakom, kot je na primer melanom. Katere vrste kožno biopsijo vam bodo naredili, je odvisno od tega, na katero obliko raka sumi zdravnik in razširjenost sumljivih celic. Vzorec kože bodo vzeli tako, da vam bodo celice postrgali s površine kože, ali odrezali košček tkiva s pomočjo krožnega rezila ali skalpela, ali pa odstranili celotno bulo ali abnormalni predel kože. Med posegom boste prejeli lokalni anestetik v obliki razpršila ali zdravila.

Kirurška biopsija

Če celic ni mogoče odvzeti z do sedaj naštetimi metodami biopsije ali pa so bili rezultati nejasni, bo zdravnik morda predlagal kirurško biopsijo. Med njo kirurg naredi zarezo v koži, da lahko dostopi do sumljivih celic. Primer kirurške biopsije je odstranitev bule v dojki za diagnosticiranje raka dojke ali pa kirurška odstranitev limfnih vozličev za diagnosticiranje limfoma. Med tem postopkom boste prejeli lokalno anestezijo, pri nekaterih kirurških biopsijah pa je potrebna celo splošna anestezija. Po takšnem postopku boste morda morali ostati še kakšen dan na opazovanju v bolnišnici.

Zatem, ko vam bo zdravnik odvzel vzorec, ga bo poslal v laboratorij na analizo, rezultate pa boste najverjetneje dobili v roku dneva ali dveh, če ne celo še isti dan. Rezultati analize bodo pokazali , če so bile celice spremenjene oziroma je tkivo rakavo ali ne. V primeru, da so celice rakave, bodo rezultati biopsije pokazali tudi, od kje izvira bolezen in za katero obliko raka gre. Biopsija pa bo zdravniku pomagala tudi oceniti, kako agresivno obliko raka imate in v katerem stadiju je. Vse te informacije so v pomoč pri izbiri načina zdravljenja in omogočajo predvsem učinkovitejše zdravljenje.