Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, ki v Sloveniji vsako leto prizadene okoli 4000 ljudi. Če ne celo tragične, so lahko posledice zelo hude, saj jih med preživelimi vsaj polovica ostane trajno onesposobljenih, na strdke, ki so najpogostejši izvor kapi, pa z zdravljenjem z intravensko trombolizo še do nedavnega ni bilo mogoče neposredno vplivalti oziroma jih z njo odstraniti.

Zato slovenski radiologi z veseljem predstavljajo inovativno metodo zdravljenja možganske kapi, s katero je to mogoče. Tako imenovano mehanično revaskularizacijo možganskih arterij izvajajo že vse od leta 2007, in čeprav so z njo do danes rešili že 300 življenj, opozarjajo, da ljudje o tem še vedno vedo premalo ter se zato za zdravljenje odločajo veliko prepozno ali pa sploh ne.

“S posebnim katetrom minimalne debeline vstopimo v femoralno arterijo in potujemo do možganskega tkiva, kjer prikažemo zaporo možganske arterije, nato pa z instrumenti ta strdek odstranimo. Pridemo lahko v zares majhne žilice, široke le od 2 do 3 mm,“ razlaga mag. Zoran Miloševič, dr. med., vodja intervencijske nevroradiologije na Kliničnem inštitutu za radiologijo, ki je v ekipi štirih interventnih strokovnjakov v neprestani pripravljenosti. “Delamo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, celo leto, tudi v nedeljo ponoči. Možganska kap nam s časom žal ne prizanaša.“

Kakšne so prednosti, tveganja in nevarnosti zdravljenja?

Prednosti:

Zagotovo je ena največjih prednosti, da so lahko možgansko kap pred tem zdravili samo z intravensko trombolizo, katere rezultata pa ni bilo mogoče napovedati, zato jo ta poseg uspešno nadomešča. “Prej smo dali v žilo zdravilo, ki je po krvi potekalo do strdka ter ga poskušalo stopiti. Potem smo lahko le čakali, ali bo delovalo ali ne. Nova metoda je na drugi strani veliko bolj neposredna. To je prvič, da lahko dejansko vstopimo v žilo in se na licu mesta lotimo krvnega strdka,“ nadaljuje doc. dr. Katarina Šurlan Popović, dr.med., vodja nevroradiologije.

Nevarnosti in tveganja:

- Krvavitev v možganih,
- možganski edem oziroma otekanje možganov, 
- nastanek novega strdka med posegom,

vendar se to dogaja zelo redko, v le 2 odstotkih primerov. Tudi, če se kateri od zapletov pojavi, pa lahko bolniku uspešno pomagajo z zraven predpisano terapijo.

Ali so za poseg primerni vsi bolniki?

Ne. Najbolj pomembno je, da strokovnjaka obiščete v časovnem okvirju do 6 ur po prepoznanju prvih simptomov, saj tistim, ki se po pomoč odpravijo 7 ali več ur za tem, ni več mogoče pomagati s to metodo zdravljenja. Isto velja za primere, ko pride do možganske krvavitve ali obsežne možganske kapi, zaradi katere je propadlo že preveč možganskega tkiva, za posameznike s polimorbidnostjo (obolelostjo z več kroničnimi boleznimi hkrati), starejše od 80 let ter tiste, ki imajo 'slabe ledvice' in ne prenašajo kontrasta. Vse je odvisno tudi od tega, kje je zapora žile.

Pravočasno prepoznajte simptome

Pri večini posameznikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje možganov je prizadeto. Med najpogostejše sodijo:

- šibkost, otrplost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa,
- tresavica, nerodnost ali izguba nadzora nad finimi gibi,
- enostranske motnje vida,
- nerazločen govor, oteženo razumevanje in težave z izražanjem,
- bruhanje, omotica, motnje ravnotežja, izguba zavesti, koma.

A pereč problem ostaja, da se mnogi simptomov običajno ne zavedajo, zato tudi zdravniške pomoči ne poiščejo pravočasno, svari Šurlan Popovićeva. “Zelo je pomembno, da ljudje ne čakajo ter da niso zamujeni ali pa sploh ne pridejo. Možganska kap je namreč pogosta in zelo nevarna, medtem ko do nas pride samo okoli 10 odstotkov bolnikov, drugi pa ostajajo doma.“

Kako potekata okrevanje in nadaljno zdravljenje?

Čas okrevanja je odvisen od samega vzroka, ki je privedel do možganske kapi, saj se nevrologi po posegu lotijo še zdravljenja prav tega. “Preden pacienta odpustimo domov, se mora rehabilitirati, dobiti določena zdravila, prepričati se je treba, da ne bo prišlo do nastanka novih strdkov in podobno. Vendar pa je rez, ki ga interventni nevroradiolog naredi med samim posegom, zelo majhen, ter na koncu ostane le kot majhna brazgotinica,“ še doda strokovnjakinja.

Slovenski radiologi uspešni že 90 let!

Slovenski radiologi se po znanju in kakovosti izvajanja storitev uvrščajo v sam vrh svetovne radiologije, ki je kot dejavnost v 21. stoletju izjemno napredovala. Njihova strokovnost ter razvoj radiološke opreme in materialov so jim omogočili razvoj v smeri diagnostičnih storitev ter funkcionalnih in metabolnih preiskav, še zlasti pa v smeri zdravljenj z intervencijskimi posegi.

Že dolgih 90 let tako zagotavljajo širok spekter zdravstvenih storitev z uporabo rentgenskih žarkov in drugih slikovnih metod, kot so ultrazvok, magnetna resonanca, CT, rentgen ter podobno, medtem ko se intervencijska radiologija ukvarja z žilnimi in ne žilnimi posegi. Najbolj pogosti so še vedno slednji, kot naprimer drenaže nastalih ognojkov, vse večji poudarek pa dajejo predvsem na žilne, ki zajemajo odstranjevanje strdkov, vstavljanje žilnih opornic pri anevrizmah, zdravljenje visokega krvnega pritiska z renalno denervacijo in zdravljenje tumorjev, ki jih lahko zaprejo ali pa vanje celo neposredno dovedejo kemoterapevtik z minimalno škodo na drugo tkivo.

Delajo na 10 večjih lokacijah in so v zadnjem letu opravili že nekaj manj kot 300.000 ambulantnih in hospitalnih preiskav, opravljajo pa tudi dežurno službo, s katero zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Število zaposlenih se trenutno giba od 260 do 263, od katerih je od 47 do 49 radiologov, različno število specialistov ter različno število specializantov, prav tako pa tudi okrog 130 do 133 radioloških inženirjev.