Prav zato so v lanskem letu na ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za kardiologijo pričeli izvajati zdravljenje s perkutano aortno zaklopko, ki nadomešča klasično operacijo, ki je povezana s številnimi tveganji, še posebej za starejše ljudi in za bolnike z močno oslabljeno pljučno funkcijo, z rakavimi obolenji, z napredovalo jetrno in ledvično boleznijo. ''To je eden največjih dosežkov sodobne kardiologije, saj je poseg primeren za bolnike, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo na klasično operacijo. Ker pa se populacija stara, je takih bolnikov vedno več. Le na našem kardiološkem oddelku jih je 30 odstotkov,'' pove prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. iz oddelka za kardiologijo in doda, da so pred tem postopkom starostnike, ki niso bili primerni za operacijo zaradi prevelikega tveganja, zdravili z zdravili, ki pa so le lajšala simptome, življenjske dobe pa niso podaljševala.

''Posebnost te metode je, da je manj invazivna, saj bolnika ni potrebno spraviti v splošno anestezijo, aortno zaklopko pa vstavimo preko žil v dimljah ali prsnega koša z minimalnim rezom,'' pove Bunc. V ljubljanskem Kliničnem centru so tako v enem letu uspešno opravili že 19   perkutanih aortnih zaklopk.

Kaj sploh je aortna zaklopka?

Aortna zaklopka je zaklopka, preko katere se pretaka kri iz srca do ostalih organov v telesu. V mirovanju je pretok krvi 5 do 6 litrov, pri obremenitvi pa lahko kar dvakrat več. S staranjem (po 65-letu starosti) se zaklopka močno spremeni, saj pride do kalcinacij, ki močno ovirajo pretok krvi. Sprva tako prihaja do težav pri obremenitvi, kasneje pa tudi v mirovanju. Oseba ima občutek težke sape, tiščanja za prsnico, prehodno omotico, lahko celo izgubi zavest. Povprečno preživetje po nastopu simptomov aortne stenoze je 2-4 leta. Prav zato bolnik potrebuje operacijo, ki poteka pod splošno anestezijo. ''Bolniku odpremo prsni koš in staro zaklopko nadomestimo z novo. Ker je ta postopek za nekatere prerizičen, ga nismo mogli pri njih opraviti, sedaj pa jim lahko pomagamo z perkotalno vstavitvijo aortne zaklopke,'' pove prof. dr. Matjaž Bunc.

Trenutno sta uveljavljeni dve metodi, in sicer vstavitev zaklopke preko stegenske arterije ali preko srčne konice. Navadno opravijo prvi postopek, kjer preko žil v dimljah vstavijo aortno zaklopko. Postopek ne zahteva splošne anestezije in je minimalno invaziven. Pri ljudeh, ki imajo preozke, bolne zaradi ateroskleroze ali preveč zavite žile, pa se odločijo za vstavitev zaklopke preko srčne konice. ''Pod levo dojko zarežemo 5 centimetrsko odprtino in preko nje vstavimo zaklopko,'' razloži Bunc. Po vstavitvi perkutane zaklopke zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi ni potrebno, poleg tega je okrevanje veliko krajše. Po končanem postopku bolnik preživi 24 ur pod intenzivnim nadzorom, nato pa sledi še 2-7 dnevno bivanje na oddelku.

V UKC Ljubljana so do sedaj vstavili 19 perkutanih aortnih zaklopk; 13 pacientom so vstavili zaklopke skozi stegensko žilo in šestim preko srčne konice. Trenutno čaka na implantacijo perkutane aortne zaklopke več kot 20 bolnikov.