''Moja debelost me je pripeljala do točke, ko sem bila ves čas brez energije in se nenehno počutila slabo. Tako sem se pričela zapirati med štiri stene in bila vse manj aktivna,'' je pojasnila za britanski Mail Online. ''Neke noči sem se zlomila in povedala očetu, kako depresivna postajam in kako razmišljam o operaciji. Verjel je vame in rekel, da lahko izgubim kilograme tudi z dieto. A ko je videl, kako resna sem glede operacije, si je več prebral o njej in se odločil, da gre z menoj na posvet.''

Karlina teža je pričela naraščati po tem, ko se je ujela v začarani krog tolažbe s hrano. Ko se je počutila slabo in se soočila s težavami, je vedno znova posegla po hrani. ''Kilograme sem pričela dobivati po 16. letu starosti. Ko sem začela hoditi na fakulteto, sem imela precej živahno družabno življenje in pogosto je bilo lažje preprosto na hitro nekaj pojesti, kot na primer pico ali kaj, kar sem lahko vzela s seboj. Ko je telesna teža narasla, sem imela vse manj energije in se pričela skrivati za štirimi stenami. Doma sem se tolažila s hrano. Moja teža je pričela postajati vse bolj problematična.''

Ko je leta 2012 pogledala na tehtnico in je ta pokazala 115 kilogramov, jo je popolnoma zlomilo. ''Bila sem popolnoma iz sebe. Niti pomisliti nisem smela na to, da bom debela do konca življenja, a kljub dietam sem bila nemočna proti naraščanju telesne teže. Neke noči mi je bilo vsega dovolj in vse svoje skrbi sem zaupala svojemu očetu.'' Teden dni po pogovoru je oče pristal na to, da gre z njo na posvet. Na spletu in drugod si je prebral več informacij o operaciji in menil, da bi lahko pomagala njegovi hčeri.

Karla je izvedela za zasebnega kirurga, ki opravlja poseg, a bi za operacijo morala odšteti 12 000 evrov. Denarja ni imela, zato se je oče odločil, da ji pomaga. ''Nisem vedela, ali bom šla na operacijo ali ne, saj se je 12 000 evrov zdelo ogromno veliko denarja, a je oče rekel, da mi bo pomagal.''

Karla je poseg prestala januarja 2012 in v prvih šestih tednih izgubila 20 kilogramov. ''Pred operacijo sem bila izjemno nervozna, saj nisem še nikoli naredila kaj takega. Ko sem se zbudila, sem bila v hudih bolečinah. A po šest tedenskem pregledu je bilo prečudovito videti rezultate, saj nisem vedela, kako učinkovita bo operacija. Kot se je izkazalo, je bil učinek neverjeten.''

Operacija je zahtevala tudi popolno spremembo prehranjevalnih navad. Pred posegom navadno ni nikoli zajtrkovala, pred kosilom si je že privoščila vrečko čipsa. Za kosilo je pojedla burger s sirom in čebulo ali pico, zvečer pa se je v spanec zazibala s kitajsko hrano. Med obroki je lakoto krotila s čokolado in čipsom.

Danes pa dan prične s kosmiči in jogurtom, nato sledi juha z majhnim kosom kruha, za večerjo si privošči popraženega piščanca. Le redko poseže po prigrizkih, ko jih zaželi, pa zaužije majhno porcijo mehkega sira.

Karla danes tehta 57 kilogramov in nosi konfekcijo številko 38, njeno življenje pa se je končno spremenilo na bolje. ''Povrnila se mi je samozavest in sedaj uživam v nakupih novih oblačil. Včasih si oblačil sploh nisem mogla privoščiti, saj sem ves denar zapravila za hitro hrano. Trajalo je nekaj časa, da sem se privadila na vse, kar sodi k operaciji in to niso bili lahko časi zame. Še vedno moram paziti, da zaužijem dovolj beljakovin, sicer pa danes ničesar ne obžalujem. Tudi oče je navdušen nad rezultati, ki sem jih dosegla.''

Mladi Britanki je bariatrična operacija tako pomagala, da je zaživela bolj kvalitetno in srečno življenje. Kljub vsemu pa gre za poseg, ki prinaša mnoga tveganja, zato je v večini primerov še vedno najboljša rešitev za hujšanje sprememba prehrnajevalnega vzorca in vnos bolj zdravih navad in izbir pri prehrani. Za poseg zmanjšanja želodca se je zagotovo treba odločiti premišljeno in ob posvetu z zdravnikom. V to vas lahko prepriča tudi zgodba mlade Siobhan Leighton, ki svojo odločitev za to operacijo, še danes obžaluje.