Omeniti je treba dejstvo, da so posamezniki z morbidno debelostjo, torej pred odločitvijo za tovrstni poseg, že poskusili z različnimi manevri in shujševalnimi strategijami znižati telesno težo in morda jim je to tudi uspelo, vendar se kasneje izkaže, da je problematika vzdrževanja izgubljene telesne teže zakoreninjena vse od prehranskih navad v otroštvu, čustvenega odnosa do hrane in sebe do motenj hranjenja ipd.

Posamezniki, ki se odločajo za bariatrični poseg, vseeno morajo razumeti, da to niso hitre rešitve, pač pa gre za dolgotrajen proces, ki se začne z začetno klinično evalvacijo in podrobnim izobraževanjem in se tudi nikoli ne konča, saj je potrebno doživljenjsko vodenje takega posameznika po posegu. Poudarimo lahko, da gre za drastične posege v telo, ki predstavljajo manjše tveganje za zdravje kot ogrožujoča debelost, ki lahko vodi v prezgodnjo smrt.

Kaj bariatrični posegi sploh so? 

Bariatrični posegi so kirurške tehnike, ki posegajo v pacientova prebavila, tako da zmanjšajo volumen želodca ali na kakšen drug način skrajšajo prebavno pot. Njihov namen je, da omejijo vnos hrane, dosežejo hiter občutek sitosti ter posledično povzročijo izgubo odvečne telesne teže. Delimo jih v tri skupine: restriktivni, malabsoprcijski in kombinirani posegi.

Kot najbolj učinkoviti med bariatričnimi posegi so se izkazali kombinirani bariatrični posegi, kjer sta uporabljeni tako restriktivna kot malabsorptivna komponenta. V sklopu restriktivnega dela kirurg ustvari majhen želodčni žepek, medtem ko malabsorptivni del posega zajema ustvarjanje obvoda dela črevesja. Tak poseg je Y želodčni obvod oz. Roux-en Y gastric bypass. Omogoča dolgoročno izgubo odvečne telesne teže in je najbolj pogosto izvajan poseg po svetu. Uveljavil se je kot standardni bariatrični poseg za zdravljenje morbidno debelih pacientov z diabetesom tipa 2, saj poleg znatne izgube odvečne telesne teže doseže izboljšanje diabetesa tipa 2 v kar 80 % primerov.

Da bi se bariatrični pacient kar najbolje pripravil na poseg, mora upoštevati splošne smernice zdrave prehrane. Začeti mora z uživanjem treh glavnih obrokov, s poudarkom na zajtrku ter dveh zdravih prigrizkih. Povečati mora vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in vlaknin, skrbeti za primerno hidracijo ter se naučiti strukturiranja obrokov. Prav tako mora vaditi počasno žvečenje in dihanje. Že pred posegom je pomembno jemanje vitaminsko mineralnih prehranskih dopolnil v primeru predoperativnih primanjkljajev. Dva do tri tedne pred posegom se priporoča 5- do 10-odstotna hitra izguba telesne teže, saj skrči jetra in tako omogoča boljši lapraskopski dostop kirurgu. Po bariatričnih centrih po svetu so v uporabi različne vrste nizkoenergijskih diet, t. i. »liver shrinking diets«, s katerimi naj bi bariatrični pacienti dosegli hitro predoperativno izgubo teže. Vendar se pravo delo za pacienta začne šele po posegu.

Pacient mora po bariatričnem posegu upoštevati faze prehranjevanja, ki si sledijo od začetnega uživanja tekočine do končnega uživanja trde hrane. 

Takšen počasni napredek je nujen, da se zmanjšajo možni stranski učinki, kot so slabost, bruhanje, refluks ali diareja. V fazi čiste tekoče diete pacient uživa le tekočino, v majhnih požirkih in do 1,5 litra dan. Prepovedano je srebanje po slamici, da se prepreči nepotreben vnos zraka, ki povzroča napenjanje. Po 48 urah pacient preide na polno tekočo dieto, kjer še vedno uživa tekočino, vendar ima ta več strukture in nudi pacientu zadostno količino potrebnih beljakovin in sicer od 60 do 80 g na dan. Pacient tako uživa visokobeljakovinske napitke in mlečne izdelke. Pomembno je tudi vzdrževanje primerne hidracije z 1,5 do 1,8 l čiste tekočine na dan. Po 10 do 14 dneh lahko pacient preide na pirirano hrano, ki je primerno mehansko obdelana, (pirirana, zmleta, mehka in vlažna) ter razdeljena v 4 do 6 obrokov, kjer predstavlja en obrok četrtino skodelice. Še vedno je pomembna ustrezna hidracija, vendar se pacientu odsvetuje pitje tekočine med samim obrokom ter vsaj 30 minut po njem. Sledi ji faza mehke diete, v kateri je hrana še vedno mehansko obdelana, mehka, poveča pa se lahko vnos beljakovin na 80 g na dan in velikost obroka na eno polovico skodelice. Tako se mora prehranjevati še naslednja dva tedna, preden lahko začne uvajati trdo hrano in poveča porcijo na eno skodelico.

Bariatrični pacient se mora v prehranjevati po načelih zdrave prehrane. Posebno pozornost mora nameniti počasnemu hranjenju in žvečenju. Hrano razdeli na 3 do 5 obrokov na dan, pozoren pa mora biti na zadosten vnos beljakovin. Tršo hrano, kot je recimo meso, mora uvajati počasi, prav tako mora počasi tudi jesti. Bariatrični pacient mora biti pozoren na vnos makrohranil, od katerih so najpomembnejše beljakovine. Doseči mora minimalen vnos 60 do 80g beljakovin na dan, vendar se vnos lahko poveča tudi na do 120 g beljakovin na dan. Sicer se beljakovinski vnos prilagaja individualno, glede na pacientovo višino, težo in izbrani bariatrični poseg. Nezadosten vnos beljakovin lahko vodi v beljakovinsko podhranjenost, ki je eden najhujših zapletov po bariatričnem posegu, saj pacient izgublja pusto mišično maso, kar privede do nadaljnjih zapletov. Prepovedano je uživanje predelanih ogljikovih hidratov ter živil z veliko sladkorja in maščob. Prav tako se priporoča vnos kvalitetnih virov maščob, omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, še posebej pa se priporoča olivno in ribje olje. Pacient pa se morajo izogibati uživanju nasičenih maščob, zaradi zmanjšane možnosti prebave in absorpcije tovrstnih živil.

Pacienti imajo, zaradi slabih prehranjevalnih navad, že pred bariatričnim posegom pogosto pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov. 

K takemu pomanjkanju so še bilj  podvrženi po samem posegu, zaradi manjšega vnosa hranilno bogate hrane ali zaradi same malabsorpcije. Zato je potrebno doživljensko uživanje vitaminskih in mineralnih prehranskih dopolnil. Tako se priporoča za vse paciente, da dnevno zaužijejo 1 do 2 enoti multivitaminov, ki vsebujejo folno kislino, železo in tiamin, 1200 do 1500 mg elementarnega kalcija v obliki karbonata ali citrata, 3000 internacionalnih enot vitamina D ter 45 do 60 mg dodatnega železa. Kljub rednemu jemanju prehranskih dopolnil se lahko pojavijo primanjkljaji posameznih vitaminov in mineralov, med katerimi so najpogostejši železo, kalcij, vitamin D, vitamin B12, folna kislina, tiamin in cink. Primankljaji enega ali več vitaminov in/ali mineralov lahko povzročijo razne zaplete, kot so hujše anemije, poveča se tveganje za razvoj osteoporoze in razvoj bolezni živčevja ter izguba las.

Po bariatričnem posegu se lahko pojavijo manjši zapleti, kot so slabost in bruhanje, zaprtje, dehidracija, damping sindrom, izguba las in žolčni kamni, ki so s primerno prehransko ali kirurško intervencijo obvladljivi.

Izkušnje z bariatričnimi pacietni so pokazale, da mora v njihovi obravnavi sodelovati  multidiscplinarna ekipa strokovnjakov različnih področij: kirurg, endokrinolog, psiholog, dietetik in drugi. Pomoč dietetika je za paciente nujna tako pred, kot tudi ves čas po bariatričnem posegu, saj dietetik nudi ustrezno izobraževanje, sestavo jedilnikov, motivacijo in dolgoročno podporo.

V zaključku, lahko torej poudarimo, da bariatrični posegi nikakor niso hitre in enostavne rešitve in drži dejstvo, da posamezniki lahko ob neupoštevanju zgoraj navedenih smernic, telesno težo po posegu znova pridobijo ali pa je sploh ne izgubijo. Bariatrične posege lahko torej ocenimo kot pripomoček, ki morbidno debelim posameznikom pomaga, a zagotovo ne reši celotnega problema, povezanega s prehranjevanjem. Treba je namreč vložiti veliko truda, motivacije in energije, da se bariatričen uspeh izkaže za vsesplošno uspešnega.