Sicer tovrstno zdravljenje sprememb na arterijah pri nas ni novost, se je pa v zadnjem času veliko bolj razvilo in začelo širše uporabljati. Samo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani letno oskrbijo približno 2000 bolnikov, to metodo pa uporabljajo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, tako da je skupna številka še toliko večja. ''Moram reči, da se kaže vse večja potreba po znotrajžilnem zdravljenju. Največ naših pacientov je s področja žilne patologije – to so v glavnem pacienti z zožitvami ali z zaporami arterij. Pride pa to zdravljenje v poštev tudi pri poškodbah, delamo pa tudi razne druge posege. Zdravimo na primer tudi onkološke, urološke, abdominalne bolnike … Skratka, indikacije tega zdravljenja so zelo zelo široke,'' je pojasnil specialist radiolog asist. mag. Dimitrija Kuhlja, sicer vodja intervencijske radiologije v ljubljanskem Kliničnem centru.

Znotrajžilno zdravljenje poteka s pomočjo rentgenskih žarkov in tako, da zdravnik v poškodovano žilo vstavi žilno opornico, ki pomaga, da ostane arterijska stena dlje časa odprta. Pacient je med posegom pri zavesti, saj se izvaja s pomočjo lokalne anestezije. Tudi okrevanje po takšni operaciji je hitro. ''Današnji materiali omogočajo, da takšne paciente spustimo domov zelo hitro, lahko bi jih poslali domov celo nekaj ur po posegu. Vendar pa načeloma bolnik pride v bolnišnico en dan prej in je spuščen domov en dan po posegu,'' pojasnjuje asist. mag. Kuhelj. Pa vendar se lahko pri tovrstnem znotrajžilnem zdravljenju pojavljajo tudi zapleti, a so k sreči sila redki, še dodaja sogovornik: ''Najbolj huda komplikacija je krvavitev iz vbodnega mesta. Zapiranje tega vbodnega mesta je zelo pomembno in zato tudi mora pacient, če ne zašijemo te žile, v bolnišnici ostati vsaj 24 ur in ne sme hoditi. Problem je, da je poseg relativno enostaven za paciente – pacienti so v lokalni anesteziji, vmes se z njimi pogovarjamo in si mislijo, da to vse skupaj ni nič takšnega, da smo jim naredili le eno majhno luknjo v žilo. Tako da se potem včasih spozabijo in prehitro vstanejo. Tako da krvavitev je najbolj možen zaplet.'' Tako znotrajžilno zdravljenje sploh ni primerno za tiste, ki imajo težave s strjevanjem krvi in za bolnike, ki imajo tako močno spremenjene arterije, da jim tudi s tovrstnim posegom ne morejo pomagati.