Komu je presaditev namenjena?

S presaditvijo kostnega mozga ali krvotvornih matičnih celic zdravijo bolnike z malignimi in nekaterimi nemalignimi boleznimi kostnega mozga in drugih krvotvornih organov (pri zdravljenju levkemije, mielodisplastičnega sindroma, diseminiranega plazmocita, malignega limfoma hude oblike aplastične anemije) in nekaterimi drugimi boleznimi, kot so prirojene motnje presnove, avtoimunske bolezni in pri zdravljenju oseb, ki imajo zaradi radioaktivnega sevanja uničen kostni mozeg.

Kdo je lahko darovalec?

Najprimernejši darovalec je najpogosteje sorojenec, ki mora biti z bolnikom skladen v sistemu tkivnih antigenov. Pri sorodni presaditvi starost darovalca ni pomembna, vendar pa mora pri mladoletnih darovalcih poleg staršev soglasje dati tudi etična komisija.

Ker pa ni nujno, da se sorojenčevo tkivo ujema z bolnikovim in ker je v Sloveniji izjemno malo možnosti za primernega darovalca, obstaja tudi svetovni register darovalcev, ki povezuje različne države sveta in v katerem je seznam darovalcev kostnega mozga. V svetovni register, ki ga v Sloveniji imenujemo Slovenija-donor, se lahko vključijo vse zdrave osebe, stare od 18 do 55 let.

Postopek testiranja

Pred prvim odvzemom krvi za tipizacijo, bodoči darovalci najprej poslušajo predavanje, na katerem pridobijo vse informacije o postopku. Nato morajo izpolniti zdravstveni vprašalnik o svoji zdravstveni preteklosti in po dogovoru z zdravnikom podpisati pristopno izjavo. Po opravljenih formalnostih sledi prvi del postopka. Do zadnje pisne potrditve si darovalec lahko kadar koli premisli.

V prvi fazi darovalcu odvzamejo nekaj mililitrov krvi, na podlagi katere jim določijo tako imenovane antigene HLA in jih vključijo v anonimen register. Tipizacija antigenov HLA je zelo zapleten in zahtven postopek. Ko določijo tipizacijo, je darovalec vpisan v register.

Če ugotovijo, da ima bolnik ustreznega darovalca, darovalca pokličejo in seznanijo z možnostjo, da prihaja v poštev kot darovalec. Če se darovalec strinja, z nadaljnjimi testi ugotovijo, ali sta darovalec in bolnik identična, sledi pa postopek presaditve.

Odvzem kostnega mozga

Kostni mozeg lahko odvzamejo na dva načina. Prvi, klasičen, poteka v splošni ali lokalni anesteziji, traja pa približno eno uro. Darovalcu s posebno iglo iz ploščate medenične kosti na različnih mestih odvzamejo dva do tri odstotke po videzu krvi podobnega kostnega mozga. Postopek je povsem neboleč, bolečina je lahko prisotna le na mestu vboda, ko se darovalec prebudi iz narkoze. Drugi ali tretji dan darovalec že lahko zapusti bolnišnico.

Pri drugem postopku krvotvorne matične celice pridobivajo iz darovalčeve vene oziroma periferne krvi, preostale sestavine pa vrnejo v žilo. Štiri do pet dni pred postopkom darovalec pod zdravniškim nadzorom prejema injekcije zdravila, ki povečajo število matičnih krvotvornih celic v krvi, sam postopek pa traja le nekaj ur. Pri tem postopku so značilni stranski učinki, kot na primer glavobol, bolečine v mišicah in kosteh in slabost, ki pa izginejo v enem do dveh dneh po prejemu odmerka zdravila.

Presaditev in okrevanje bolnika

Ko darovalcu odvzamejo kostni mozeg, sledi presaditev. Pri tem bolnikov kostni mozeg nadomestijo s celicami darovalca tako, da mu tik pred presaditvijo povsem oslabijo imunski sistem, nato pa mu darovalčeve celice vbrizgajo v veno kot pri transfuziji. Pri uspešni presaditvu kostni mozeg začne delovati po dveh do treh tednih, presaditev pa je uspešna v kar dveh tretjinah primerov.