A filmska industrija je neizprosna, zaradi česar ni nenavadno, da smo prav pri ljudeh, ki so del nje, priča pretiravanju pri lepotnih popravkih. ’’Vsi pravijo, da se bojim staranja, a resnica je, da je v mojem poslu staranje enako kot izumrtje,’’ je pojasnila Cher. In del te neizprosne industrije je bil tudi Michael Jackson, ki je umrl leta 2009, in je priznal dve operaciji nosu, svojo bledo polt pa je pripisal kožni bolezni vitiligo. A njegov zdravnik je po njegovi smrti povedal, da je zvezdnik prestal veliko več operacij. ’’K meni je prišel približno vsake dva meseca. Na vsaki dve leti pa je prestal od približno 10 do 12 operacij. Od večkratne rinoplastike, vsadkov v ličnicah, dviga obrvi, vsadek v bradi ... Imel je prav vse, kar je možno.’’

Je kriva telesna dismorfija?

Nekateri psihoterapevti tako menijo, da Cher trpi za telesno dismorfijo (BDD). Gre za psihično stanje, s katerim se spopada le 2 odstotka prebivalstva in pri katerem je posameznik pretirano kritičen sam do sebe. Ljudje, ki trpijo za telesno dismorfijo, so na videz normalni in so celo pogosto med drugimi prepoznani kot lepi, a jih močno obsedejo že manjše napake, ki bi se drugim zdele zanemarljive. ’’Ti ljudje si včasih kakšen del telesa operirajo in popravljajo celo večkrat. V tem primeru kirurgija ni uspešna, saj težava izvira iz psihičnih težav,’’ je za Web MD povedala psihoterapevtka Katharine Phillips, vodja programa za ljudi s telesno dismorfijo v bolnišnici Rhode Island.

Psihoterapevtka je s svojimi kolegi preučevala 200 ljudi s to motnjo, ki so prestali kozmetične in kirurške posege. Pokazalo se je, da so le pri 2 odstotkih pacientov ti posegi nekoliko pripomogli k izboljšanju samopodobe, najpogosteje pa so pacienti, četudi so občutili izboljšanje, hitro našli drugo ’napako’, ki jo je bilo treba odpraviti. Raziskava je pokazala tudi, da je od 200 pacientov le ena četrtina teh zavrnila kozmetične popravke.

Najpomembnejšo vlogo pri tem ima lepotni kirurg, ki mora posameznika s telesno dismorfijo prepoznati in preprečiti številne operacije, ki mu ne bi prinesle zadoščenja. Predvsem kirurg to prepozna v začetnem pogovoru, v katerem mu pacient razkrije, zakaj si operacijo sploh želi in kako meni, da mu bo ta izboljšala kakovost življenja. ’’Prepričati se moraš, da je operacija razumna, da ima pacient primerno motivacijo zanjo in da se zaveda, v kaj se podaja,’’ pove plastični kirurg David Reath, ki pravi, da je srečal le malo takih ljudi, a da jih je precej lahko prepoznati.

A kot opozarja profesorica ženskih znanosti Natalie Wilson iz kalifornijske univerze, se pogosto dogaja, da kirurgi na račun zaslužka privolijo tudi na večkratne operacije. ’’Nekateri celo ponujajo kredit, s katerim lahko po obrokih odplačujejo večkratne posege,’’ pove dr. Natalie Wilson in cinično doda: ’’Danes je lepotna kirurgija sprejemljiva, celo zaželena, in lahko se je lotite med svojim odmorom za kosilo.’’

Čeprav je plastična kirurgija dobro sprejeta, pa se je treba zavedati, da so lepotne operacije resen poseg v telo, ki pa imajo tudi določena tveganja in možne zaplete. Tako se tveganja za zaplete na primer pri liposukciji povečajo, če gre za velike količine odstranjevanja maščobe, večkratna rinoplastika pa lahko privede do težav z dihanjem. Vse oblike operacij s sabo prinašajo tveganje za okužbe, zato se je v takšne posege treba podati premišljeno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na