Rekonstrukcija dojke s prostim prenosom tkiva je ena najzahtevnejših operacij. Po odstranitvi raka dojke napravijo novo, po obliki in prostornini podobno dojko, največkrat s tkivom s trebuha. Na žilnem peclju prenesejo kožo in podkožje trebuha na prsni koš, nato v mikrokirurškem delu operacije zašijejo drobne žile in oblikujejo dojko. V nekaj primerih so sočasno napravili tudi obojestransko rekonstrukcijo. ''Rekonstrukcija dojke s prostim prenosom tkiva je ena najzahtevnejših operacij, ki potrebuje usklajeno delovanje povezanega tima in znanje najzahtevnejših mikrokiruških tehnik. S timskim pristopom smo za 37 odstotkov tudi skrajšali čas operacije, kar je nedvomno za bolnice še dodatna prednost. Z nalezljivo vnemo smo zastavljene cilje bistveno presegli, ob tem pa se je znatno znižalo število zapletov. Kot predstojnika me omenjeni uspeh navdaja z velikim veseljem, tako zaradi bolnic kot timskega delovanja celotnega oddelka,'' je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med. V ekipi, ki izvaja zahteven poseg, namreč sodelujejo štirje kirurgi, tri instrumentarke, anesteziološka sestra in bolničarki ter pogosto tudi kirurg onkolog, kar pomeni timsko delo širokega kroga ljudi. Pomemben del predstavlja tudi zdravstvena nega, ki skrbi za bolnice po operaciji.