Po jutranjem raportu, kjer dežurni zdravniki delo predajo svojim kolegom v dopoldanski izmeni, nas je predstojnica Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok prof. dr. Vesna Novak Jankovič popeljala v operacijski blok, kjer je na operacijo čakalo več pacientov. Od tistih, ki so potrebovali operacijo srca, do tistih, ki so čakali na operacijo trebuha. Najprej smo pokukali v operacijsko sobo, kjer je specialistka anesteziologinja doc. dr. Maja Šoštarič pacienta pripravljala na srčno operacijo. ''Predvidoma bosta narejeni dve srčni premostitvi, se pravi povezava med aorto z žilo, ki jo vzamejo iz noge na srce, in pa umetno srčno zaklopko,'' pojasni dr. Šoštarič. ''Pacient že spi, je intubiran. Zdaj bomo nadaljevali z našimi pripravami.''

Potem nas je prof. dr. Novak Jankovič popeljala še v sosednjo operacijsko sobo, kjer je anesteziologinja bolniku v hrbtenični kanal ravno vbrizgavala anestetik. ''Pri vseh velikih operacijah v trebuhu uvajamo epiduralno kateter, če le gre. In sicer zaradi tega, ker s tem zelo zavremo odgovor na kirurško poškodbo med operacijo in po svoje tudi prispevamo k okrevanju bolnika,'' o tako imenovani epiduralni anesteziji pove specialistka anesteziologinja mag. Neva Požar Lukanovič. Nekatere bolnike operirajo celo samo pod epiduralno anestezijo in so med posegom pri zavesti. Spet druge pa kljub epiduralni anesteziji še dodatno uspavajo. ''Pri krajših posegih, na primer pri posegih na spodnjih okončinah ali pa pri posegih na spodnjem delu trebuha, lahko ostane bolnik zbujen. Pri teh velikih operacijah v trebuhu pa moramo sprostiti trebušno steno. Skratka, kirurgi ne morejo operirati pri bolniku, ki sam diha, ki lahko zateguje muskulaturo. Te bolnike moramo relaksirati s posebnimi zdravili in dobivati morajo umetno dihanje, ob tem pa seveda ne morejo biti zbujeni. Ravno tako tudi ne med dolgo operacijo oziroma operacijo, pri kateri pričakujemo nestabilnost bolnika. Kajti to bi bilo za bolnika zelo neprijetno,'' še pojasni sogovornica. Vendar pa ta tehnika, ki se sicer zadnja leta vse pogosteje uporablja tudi pri porodih, za nekatere bolnike in bolnice ni primerna. V poštev ne pride pri ljudeh z boleznimi srca ali centralnega živčevja, pri tistih, ki imajo težave z vzdrževanjem krvnega tlaka ali strjevanjem krvi.

A anesteziolog nima veliko dela le pri pripravi bolnika na poseg, temveč igra pomembno vlogo tudi med samo operacijo. Skrbno mora bedeti nad pacientom in njegovimi življenjskimi funkcijami. ''Med operativnim posegom nadzorujemo delovanje vseh organov in organskih sistemov in če je potrebno, tudi zdravimo motnje v delovanju organov in organskih sistemov,'' razloži predstojnica prof. dr. Novak Jankovič. Vendar pa se tudi tu njihovo delo ne konča, temveč se nadaljuje še po tem, ko je operacija že mimo. Anesteziologi namreč sodelujejo tudi pri zdravljenju kronične in akutne bolečine, lajšajo težave dihalnega sistema, zelo pomembno vlogo imajo tudi pri oskrbi tistih najtežjih, življenjsko ogroženih bolnikov, ki so nameščeni na oddelku centralne intenzivne terapije. ''Na našem oddelku, kjer imamo na voljo 20 postelj, zdravimo najhujše poškodovance, kot so udeleženci prometnih nesreč in pooperativni bolniki z zapleti,'' pojasni vodja oddelka prof. dr. Boriana Kremžar. Prof. dr. Novak Jankovič pa dodaja: ''Anesteziologi v ljubljanskem kliničnem centru smo odgovorni tudi za oživljanje bolnikov, in to 24 ur na dan. Če na primer pri kakšnem bolniku pride do zastoja dihanja ali do zastoja srca, smo mi ekipa, ki nas prvo pokličejo in ki oživljamo bolnika. Poleg tega se naš oddelek edini v Sloveniji ukvarja z zdravljenjem nedonošenčkov, sodelujemo pa tudi v perioperativnem zdravljenju otrok.''

Seveda anestezija s seboj prinaša tudi določena tveganja, a če ste v rokah izkušenega anesteziologa, ki bo pred, med in po posegu skrbno bedel nad vami, se nimate česa bati, še pravi prof. dr. Novak Jankovič in vsem, ki vas čaka kakšna operacija in se vas zato lotevajo strahovi ter dvomi, zatrjuje: ''Vsi strahovi so odveč. Naš osnovni namen je varnost bolnikov in da bi zagotovili njihovo varnost, imamo danes na razpolago številne aparature – za merjenje globine anestezije, za merjenje srca in ožilja, za merjenje delovanja pljuč, za merjenje sestave krvi. Uporabljamo tudi aparature, ki kažejo, ali je prišlo do motnje v strjevanju krvi. Tako da so skrbi in strahovi absolutno odveč.''