Zdravnik Leonid Rogozov je bil skupaj z 12 moškimi nameščen v sovjetski bazi na Antarktiki, kjer je aprila leta 1961 hudo zbolel in si hitro postavil diagnozo – vnetje slepiča. Ker je vedel, kako nevarno je lahko vnetje slešiča, se je zavedal, da operacijo potrebuje hitro, če želi preživeti. A obstajal je samo en problem: Rogozov je bil edini zdravnik v bazi, kar je pomenilo, da se lahko operira le sam.

Večer pred operacijo je ruski zdravnik v svoj dnevnik zapisal: ''Nič nisem spal. Boli me kot sam vrag. To je to. Razmišljati moram o eni in edini možni rešitvi: da se operiram kar sam. To se zdi povsem nemogoče, a ne morem dvigniti rok in se predati.''

Naslednji dan je pričel Rogozov z ekspimentalno operacijo slepiča, ki je trajala uro in 45 minut. Večinoma je operiral s pomočjo dotika, s čimer je prepoznal, kateri del telesa mora odrezati. Med operacijo mu je asistiralo tudi nekaj vojakov, a večino je opravil sam. Med posegom se je moral spočiti vsakih pet minut, a ko mu je le uspelo odstraniti slepo črevo, je videl, da je sprejel pravo odločitev, saj bi slepič počil v roku 24 ur, če ga ne bi odstranil.

Dva tedna po prvi samooperaciji na svetu se je Rogozov vrnil na svojo dolžnost. Umrl je leta 2000 v svojem domu v Sankt Peterburgu v 67. letu starosti.