Vizita.si
Aleksander Lavrini je od 42-letnega moškega iz Nemčije dobil nova jetra in še danes je neizmerno hvaležen darovalcu ter njegovi družini.

Operacije

Življenje so mu rešila jetra neznanca

Eva Doljak
08. 10. 2011 07.58
0

Pred dvema letoma je takrat 34-letni Aleksander zaradi pljučne embolije pristal na urgenci ljubljanskega kliničnega centra. Zaradi zapletov pri bolezni so mu začela odpovedovati jetra in če ne bi bilo 42-letnega Nemca, ki je bil darovalec organov, danes tudi Aleksandra ne bi bilo več med nami.

Aleksander Lavrini je od 42-letnega moškega iz Nemčije dobil nova jetra in še danes je neizmerno hvaležen darovalcu ter njegovi družini.
Aleksander Lavrini je od 42-letnega moškega iz Nemčije dobil nova jetra in še danes je neizmerno hvaležen darovalcu ter njegovi družini. FOTO: Eva Doljak
Vse skupaj se je zgodilo zelo na hitro, se spominja danes 36-letni Aleksander Lavrini. Potem ko so ga zaradi pljučne embolije urgentno pripeljali v ljubljanski klinični center, se spominja bolj malo. ''Moj spomin je nekje začel bledeti, že ko so me osebje in zdravniki vozili po hodnikih kliničnega centra na razne preiskave in skušali ugotoviti, kaj se sploh z mojim telesom in zdravjem dogaja,'' se bežno spominja Aleksander, ki je sicer tudi do takrat živel aktivno in zdravo življenje. ''Spominjam se samo boja, v katerem res nisem bil sam, ker vem, da smo se zame borili vsi skupaj, ki smo bili takrat tam.'' A na neki točki sta bila njegov um in telo preveč utrujena in Aleksander je počasi utonil v spanje … ''Spominjam se utrujenosti … in potem samo še nekega konca, občutka miru in zadnje misli, da se bom končno spočil.''

A čez nekaj časa se je začel Aleksander ponovno prebujati, zelo počasi in postopoma. Bilo je naporno, pove, sploh ker ni vedel, kaj se je dejansko zgodilo. Ko je končno prišel popolnoma k zavesti, mu je zdravnica na oddelku za intenzivno terapijo povedala, da je prestal zahtevno operacijo, s katero so mu presadili jetra. Začela se je dolgotrajna pot okrevanja, ki pa jo je Aleksander pogumno in optimistično prehodil. Pravi, da bo večno hvaležen darovalcu jeter, ki so mu rešila življenje in mu dala še eno priložnost. ''Jetra sem dobil od moškega darovalca iz Nemčije, starega 42 let, približno mojih telesnih mer, ki je umrl zaradi posledic poškodbe glave. Predstavljam si, da je to bil zagotovo dober človek, ker se drugače ne on ne njegova družina ne bi odločili za takšno dejanje. Meni je s tem dejanjem dal novo priložnost in ni ne materialnih ne nematerialnih stvari, s katerimi bi lahko izrazil svojo hvaležnost. Je samo beseda hvala in volja do življenja ter cilj, da bom živel to življenje, ki mi je bilo podarjeno, polno in nesebično koristno,'' je še povedal Aleksander. ''Če pa ne bi bilo tega darovalca, ki je bil pripravljen darovati svoje organe, njegove družine, ki je poznala njegovo željo in ki se je odločila za to, mene danes ne bi bilo tu, pa verjetno še koga drugega ne, kajti gotovo je kje še kdo, ki je dobil njegov organ.''

Pri nas je od leta 2000 do danes svoje telo za večorganski odvzem darovalo 385 mrtvih darovalcev, s čimer smo pridobili 1353 organov.
Pri nas je od leta 2000 do danes svoje telo za večorganski odvzem darovalo 385 mrtvih darovalcev, s čimer smo pridobili 1353 organov.FOTO: Reuters

Tudi Slovenija se uspešno vključuje v program darovanja organov

Aleksander je le eden izmed pacientov, ki so prav zahvaljujoč dobremu delovanju sistema darovanja organov v življenju dobili še eno priložnost in ki bo tako letos z veseljem in hvaležnostjo obeleževal evropski dan darovanja. Tudi zdravniki in sodelujoči v Zavodu RS za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant želijo ob tej priložnosti še dodatno povečati osveščenost ljudi o pomembnosti darovanja organov, povečati njihovo zaupanje in jih spodbuditi k razmišljanju o tem, kako pomembno je darovanje organov. ''Le malokdo na primer ve, da lahko po smrti enega človeka pomagamo ohraniti življenje in kakovost življenja tudi do sedmim ljudem, ki so kritično bolni, in da ima človek statistično trikrat večjo možnost, da organ prejme, kot da ga daruje,'' poudarja prim. Danica Avsec, dr. med., specialistka anesteziologije in intenzivne medicine, sicer pa tudi direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant.

''Le malokdo na primer ve, da lahko po smrti enega človeka pomagamo ohraniti življenje in kakovost življenja tudi do sedmim ljudem, ki so kritično bolni, in da ima človek statistično trikrat večjo možnost, da organ prejme, kot da ga daruje,'' poudarja prim. Danica Avsec, dr. med.
''Le malokdo na primer ve, da lahko po smrti enega človeka pomagamo ohraniti življenje in kakovost življenja tudi do sedmim ljudem, ki so kritično bolni, in da ima človek statistično trikrat večjo možnost, da organ prejme, kot da ga daruje,'' poudarja prim. Danica Avsec, dr. med. FOTO: Eva Doljak

Slovenija v zadnjih 10 letih pridobila 1353 organov

Slovenija ima sicer v zadnjih desetih letih zelo dobro urejen sistem darovanja organov, ki zagotavlja dobro sledljivost in transparentnost tako razpoložljivih organov kot pacientov, ki neki organ nujno potrebujejo. Prim. Avsec pravi, da je pri nas od leta 2000 do danes svoje telo za večorganski odvzem darovalo 385 mrtvih darovalcev, s čimer smo pridobili 1353 organov: ''Večina organov je bilo darovanih slovenskim pacientom, nekaj pa jih je šlo tudi v katero drugo državo, vključeno v Eurotransplant, ker pri nas v tistem trenutku ni bilo nobenega pacienta, ki bi čakal na organ, ki je bil takrat na voljo.'' Vsekakor pa je pohvalna in razveseljiva tudi novica, da so slovenski pooperativni rezultati primerljivi z evropskimi in svetovnimi – na področju transplantacije ledvic smo celo med najboljšimi, kajti triletno preživetje bolnikov in presadkov presega 95 odstotkov, petletno preživetje pa pri slovenskih pacientih znaša 89 odstotkov, v Eurotransplantu pa le 70 odstotkov. ''Na čakalni listi je trenutno 107 bolnikov s končno ledvično odpovedjo, ki so na hemodializi. Številka je enaka kot 31. decembra 2010, torej se število kljub transplantacijam obnavlja. Številka res ni velika, je pa stabilna,'' je povedal specialist internist prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med. ''Tukaj bi dodal, da transplantacija ledvice ni življenje odrešujoče zdravljenje, tako kot je transplantacija jeter, srca, pljuč, ampak je pač alternativa. In tukaj, pri vključevanju na čakalno listo, smo mi precej strogi, ker menimo, da so pač bolj pomembni rezultati – se pravi dobro preživetje – kot pa samo število transplantacij.'' Specialist kirurg asist. Valentin Sojar, dr. med., pa dodaja: ''Vendar pa vedno, ko se primerja število opravljenih presaditev na milijon prebivalcev, moramo pač biti pošteni in priznati, da je pri nas število skoraj za polovico nižje kot v drugih državah razvite Evrope. Tako že v času do novega leta in potem v začetku naslednjega letu načrtujemo kar nekaj aktivnosti na tem področju. V neki ožji delovni skupini se bomo pogovarjali o tem, ali je trenutni način obravnave bolnikov na dializi najbolj primeren ali je morda čas, da spremenimo nekatere pristope. Ne glede na to, pa moram seveda tudi sam še enkrat poudariti, da so vsi rezultati opravljenih presaditev pri nas res nadpovprečni.''

Ob evropskem dnevu darovanja tudi številne aktivnosti

Ob evropskem dnevi darovanja bodo v Ljubljani potekale tudi številne prireditve in aktivnosti. Humanitarna prireditev v organizaciji Slovenija transplanta bo sestavljena iz strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo, športno-družabne prireditve, ki se bo odvijala v parku Tivoli, ter zahvalnega verskega obreda, namenjenega vsem preminulim, ki so po smrti darovali svoje organe in s tem drugim dali še eno priložnost za življenje. Celotno obeleževanje evropskega dneva darovanja bo potekalo v znamenju dobrih praks in vrednot.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587