Na vprašanja o alergijah je odgovarjal doc. dr. Tadej Avčin.

Katere so najpogostejše prehranske alergije pri otrocih?

Najpogostejše so alergije na beljakovine v kravjem mleku, alergije na jajce, predvsem na jajčni beljak (vendar tudi rumenjak), pšenično moko in ostale žitarice ter na arašide in ostale oreščke.

V kolikšni meri pa prehranske alergije popolnoma izginejo?

V 85 odstotkih posamezne prehranske alergije izginejo okoli tretjega in četrtega leta starosti. Pri ostalih pa lahko prehranske alergije vztrajajo vse življenje.

Kdaj pa se pojavijo druge oblike alergije?

Približno po prvem letu starosti imunski sistem dihal toliko dozori, da ima lahko otrok alergijsko reakcijo tudi na alergene, ki jih vdihavamo. Takrat se pojavijo alergije na pršice, mačjo dlako, pasjo dlako … Dihalne težave, ki so s tem povezane, dosežejo vrh pri treh do štirih letih.

Še kasneje, v obdobju predšolskih otrok ali v prvih razredih devetletke, se lahko pojavi preobčutljivost na inhalacijske alergene zunanjega okolja, na travne in drevesne pelode. Ta pa lahko povzroča značilne težave z zgornjimi dihali: seneni nahod, kihanje, srbež v nosu, izcedek iz nosu in težave z očmi, kot so izcedek, srbež in otekle veke.

Z leti se torej spreminja tarčni organ alergij?

Da, temu rečemo alergijski pohod. Če je bila najprej prizadeta koža, potem spodnja dihala in zatem zgornja dihala. In ne samo, da se spreminja tarčni organ, s časom se spreminjajo tudi alergeni. Najprej so to hranila, potem, v predšolskem obdobju, pršica, mačja in pasja dlaka, v šolskem obdobju pa so to travni in drevesni pelodi ter pleveli.

Pa je nujno, da gre otrok čez vse faze?

Približno tretjina otrok gre čez celoten alergijski pohod, pri vseh ostalih pa se lahko pojavi samo ena ali več oblik alergijskih bolezni v različnih časovnih obdobjih.

Kolikšna pa je verjetnost, da bo otrok nagnjen k alergijskim boleznim, če so starši dovzetni za alergene?

Več kot je družinskih članov, ki ima atopijsko bolezen, se pravi nagnjenost k alergijskim boleznim, večja je verjetnost, da bo tudi otrok dobil alergijsko bolezen. Približno polovica otrok, ki ima neko družinsko nagnjenost, bo verjetno razvila alergijsko bolezen.

Opažate porast alergij v zadnjem času?

V zadnjih letih jasno opažamo, da alergijske bolezni skokovito naraščajo. Ugotavljamo, da ima že skoraj vsak četrti otrok znake neke alergijske bolezni.

In kje je vzrok?

Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov. Izpostavil pa bi urban način življenja in spremembo hranil. Ker so hranila industrijsko predelana, nimamo več stika z naravnimi alergeni, to pa prav gotovo vpliva na porast alergij.

Ali sterilna čistost prostorov lahko zmanjša pojav alergij pri otrocih?

Slišati je, da tudi preveč higiene škodi … Seveda priporočamo, da naj otrok živi v čistem okolju. To ne pomeni, da morajo starši razkuževati svoja stanovanja, vendar pa priporočamo, da se v bivalnem okolju zmanjša izpostavljenost pršicam in prahu, saj se pršice prav tam najpogosteje zadržujejo.

Izkazalo pa se je, da tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu lahko povzroči razvoj alergij.

Tu ne mislim na neposredno alergijo na cigaretni dim, temveč na to, da lahko tobačni dim, enako kakor onesnažen zrak, dodatno spremeni inhalacijske alergene (kot so pršica, živalska dlaka, travni in drevesni pelodi).

Kako pa se odziva znanost?

Nedvomno so alergije bolezni, ki jih danes znamo prepoznati, jih lahko uspešno zdravimo in jih vedno bolj znamo tudi preprečevati.