Kot pojasnjuje Marta Borštnar, diplomirana medicinska sestra in vodja laktarija ljubljanske porodnišnice z mednarodnim certifikatom svetovalke za dojenje in laktacijo IBCLC, je razlika med materinim mlekom in njegovimi nadomestki tako ogromna, da bi se morale matere, če je to le mogoče, vedno odločiti za dojenje. "Največja razlika je ta, da ima mlečna formula sestavo, ki je konstantna, medtem ko se materino mleko otrokovim potrebam prilagaja," pravi. Tako je njegova sestava drugačna glede na to, koliko je otrok star. Mamice, ki povijejo nedonošenčke, imajo prenaturno mleko, ki se šele pozneje razvije v kolostrum, mleko, ki ga imajo ostale mamice do približno petega dneva po porodu. Sledi tako imenovano prehodno mleko, ki se po dveh tednih razvije v zrelo mleko. Za povrh se sestava mleka spreminja celo čez dan in med samim podojem. "Mamica ima zjutraj zagotovo več mleka kot zvečer. To je tako kot pri nas: zjutraj je treba pojesti zajtrk, zvečer pa po pameti. Poleg tega izgleda podoj kot naš obrok: najprej juha, glavna jed in nato sladica."

Materino mleko bolj ščiti zdravje

Narava je torej materino mleko resnično povsem prilagodila novorojenčkovim potrebam. Kot razlaga Borštnarjeva, ta v vsakem trenutku zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, ima vedno ravno pravo temperaturo in je higiensko najbolj neoporečno. Novorojenčki, ki niso dojeni, imajo dejansko veliko več težav z zdravjem. "Enostavno otrok z materinim mlekom dobi tudi protitelesa, ki jih ima mati, imunoglobulin, ki ščiti imunski sistem. Dva meseca je otrokovo črevesje tudi zelo občutljivo, enostavno nima zaščitne flore in takrat je materino mleko nekaj nenadomestljivega, ker je zelo dobro prebavljivo." Novorojenčki, ki so dojeni, imajo manj težav s prebavo, z drisko, zaprtjem in bruhanjem; ker je materino mleko bogato z obrambnimi snovmi, se srečujejo z manj vnetji in alergijami. Imeli naj bi celo zmanjšano tveganje, da se pozneje v življenju borijo s čezmerno telesno težo in boleznimi, ki so s takšnim stanjem povezane. Ker se s sesanjem krepijo mišice čeljusti, naj bi to celo vplivalo na njihov razvoj govora in zobovja.

Blagodejno tudi za mamico

Prek mleka se začne otrok navajati na okus družinske hrane, vendar to po besedah Borštnarjeve še ne pomeni, da bi morala mamica povsem spremeniti prehrano. Mora pa biti ta čim bolj zdrava, priporočljivega je čim manj pretiravanja. Dojenje je sicer blagodejno tudi za zdravje mamice. Zmanjšano je tveganje za pojav poporodne depresije, osteoporoze, raka dojke in jajčnikov, med nosečnostjo pridobljeni odvečni kilogrami se hitreje stopijo, saj se med dojenjem porabljajo kalorije, maternica se hitreje krči, če se res doji na tri ure, se podaljša zaščita pred novo nosečnostjo (ki ni ravno 100-odstotna). Dojenje pomirja tako mater kot otroka. Zaradi fizičnega stika se namreč izloča hormon, ki to povzroča; otrok pa se že zaradi same bližine počuti bolj varnega in potolaženega, zaradi česar se lažje in z manj stresa privaja na zunanji svet.

Dojiti od šest mesecev do dveh let

Dojenje se priporoča do dopolnjenega šestega meseca; po tem pa ga ob ustrezni dopolnilni prehrani strokovnjaki (Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef) dovoljujejo še do dopolnjenega drugega leta, vendar samo, če oba, otrok in mati, to res hočeta.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na