V takšnih primerih je izredno pomembno, da ohranimo mirno kri. To lahko dosežemo tako, da se na čas, ko bo otrok zbolel, že vnaprej dobro pripravimo. Pri tem vam lahko pomaga nekaj enostavnih korakov:

– Na vidno mesto si zapišite telefonske številke otrokovega zdravnika, dežurnega zdravnika, bolnišnice, dežurne lekarne, gasilcev in urgence. Če boste zaradi nesreče klicali na številko 112 in ne boste poznali svoje točne lokacije, ostanite na liniji.

– Ob klicu bodo reševalne službe samodejno pridobile podatke o vaši lokaciji in telefonski številki.

– Otrokovega zdravnika vprašajte, katera zdravila je dobro imeti pri roki ob lažjih obolenjih.

– Z zdravnikom se posvetujte, kako ravnati ob nujnih primerih. Koga poklicati, če se otrok zastrupi – pediatra, urgenco ali center za zastrupitve? Kaj storiti, če se otrok poškoduje – ali naj pokličemo zdravnika ali naj ga peljemo na urgenco? Če si boste postavili takšna vprašanja, preden se zgodi nesreča, boste z zdravnikom lažje predvideli, kaj storiti.

– Poučite se o otroških boleznih in poškodbah, saj so nekatere neizogibne. Tudi o tem se pogovorite z vašim pediatrom, veliko koristnih informacij pa lahko najdete tudi na naši spletni strani.

– Obnovite svoje znanje prve pomoči in oživljanja, otroško življenje lahko reši tudi poznavanje Heimlichovega prijema.

– In najpomembnejše navodilo: samo brez panike! Da se boste lahko tudi na nepredvidljive situacije odzvali pravilno, morate ostati mirni, saj boste le tako lahko ohranili jasne misli. Zato ne bo škodilo, če se naučite tudi katere od tehnik sproščanja. Pomaga lahko že nekaj globokih vdihov.

Preden pokličete zdravnika

S pediatrom se pogovorite o tem, kateri simptomi ali bolezni so tako nevarni, da  bi se morali zaradi njih k zdravniku odpraviti tudi v času dežurstva. Če vas skrbi za otrokovo zdravje, zdravnika pokličite tudi izven delovnega časa, a le ko gre za resnično nujen primer. Pri večini bolezni vam bodo ponoči nasvet za nego otroka do jutra lahko dali kar po telefonu.

Ne pozabite, da se veliko bolezni v večernih urah poslabša – če menite, da je ob sedmih zvečer vaš otrok tako bolan, da bi moral obiskati zdravnika, ne čakajte na izboljšanje, ampak takoj pokličite v zdravstveni dom. Ob klicu vprašajte, ali potrebujete le nasvet ali bi otroka radi pripeljali na pregled.

Preden boste poklicali zdravnika, si pripravite odgovore na pomembna vprašanja, ki vam jih bo zagotovo zastavil. Zdravnika bodo najprej zanimali otrokovi osnovni podatki, kot so njegova starost, teža, zdravila, ki jih uživa, katere otroške bolezni je že prebolel in kdaj je nazadnje obiskal zdravnika. Šele nato lahko pričakujete vprašanja o trenutnem stanju vašega otroka:

- Kaj je narobe z vašim otrokom?

Vprašanje se vam mogoče zdi nekoliko trapasto, a veliko staršev ob otrokovi bolezni nanj ne zna odgovoriti dovolj jasno. Razmislite, kako bi nanj odgovorili čim bolj natančno. Pomagate si lahko tudi z naslednjimi vprašanji: Kaj otrok lahko poje – trdo hrano, tekočino, nič? Ali normalno urinira? Ima drisko? Je njegovo vedenje nenavadno? Ali ima vročino? Kolikšna je njegova temperatura, na kakšen način ste jo izmerili?

- Zakaj ste se zdaj odločili za klic?

To vprašanje je pomembnejše, kot se vam zdi – temperatura se mu je lahko nenadno zvišala, mogoče je začel še bruhati ali neutolažljivo jokati? Mogoče ste zaskrbljeni, ker mu vročina tudi po nekaj urah še ni upadla. Če vas skrbi poslabšanje otrokove bolezni, zdravnika vprašajte, kako lahko ublažite najhujše simptome.

- Kaj mislite, da je vzrok težav?

Starši pogosto najboljše vedo, kaj bi lahko bil vzrok otrokovih težav, še posebej, če se otroku večkrat ponovijo iste bolezni ali če je za njimi že zbolel tudi kateri drugi član družine. Če vas skrbi, da ima vaš otrok simptome bolezni, za katero ste le slišali ali o njej brali, tudi to povejte zdravniku, pa čeprav se vam zdi, da je za to bolezen le malo možnosti.

Klinični znaki in simptomi bolezni

Ko vaš otrok zboli, je izredno pomembno, da ga dobro opazujete, saj boste le tako zdravniku lahko natančno opisali znake in simptome bolezni.

Simptomi so spremembe, ki jih bolnik sam opazi in opiše zdravniku, znaki pa so tiste spremembe, ki jih opazi, izmeri ali otipa zdravnik. Če vam otrok pove, da ga boli uho, je to simptom, če se vleče za uho, pa znak.

Znaki in simptomi so pokazatelji bolezni, ne pa bolezen sama. Ko bo zdravnik otroku predpisal terapijo, bo s tem lahko zdravil znake in simptome, bolezen ali pa kar oboje skupaj. Za zbijanje vročine mu tako lahko predpiše svečke, kar pa ne bo ozdravilo bolezni, ki je povzročila vročino. Če otroku ob vnetju ušesa predpiše antibiotike, s katerimi zdravimo infekcije, gre za zdravljenje bolezni. Bolečina v ušesu (simptom) in vročina (znak) bosta tako izginila zaradi zdravljenja infekcije (bolezni).

Večina zdravil, ki jih lahko kupimo v lekarnah brez recepta, le olajša simptome bolezni. Takšna zdravila tako ne bodo ozdravila otrokovega prehlada, ampak mu bodo le pomagala, da se bo počutil malo boljše. Ne pozabite, da imajo lahko tudi takšna zdravila stranske učinke, nekatera pa za otroke sploh niso primerna, zato se o njih pogovorite s pediatrom. Hkrati zdravniki opozarjajo, da nekaterih simptomov in znakov, kot je rahla vročina, ne bi smeli zdraviti, saj pripomorejo k hitrejši ozdravitvi.