Po carskem rezu lahko torej vsaka ženska naslednjič rodi povsem normalno?

Samo volja je potrebna, če seveda obstajajo pravi pogoji. Pri približno polovici primerov se res zgodi, da poskus naravnega poroda po predhodnem carskem rezu ni uspešen, ampak če ne poskusiš, ne moreš vedeti. Treba je imeti motivacijo in nekaj časa vztrajati.

Zakaj se izplača vztrajati pri naravnem porodu?

Pri carskem rezu je statistično gledano ne glede na razlog, zaradi katerega ga opravimo, petkrat več zapletov kot pri naravnem porodu. Od smrti do malih stvari, kot so kronična bolečina, težave pri spolnosti in tako naprej.

Sami ste torej definitivno pristaš naravnega poroda?

Narava ni neumna. Skozi tisočletja se z drobnimi spremembami ves čas optimizira. Prepričan sem, da bi, če bi bil porod skozi trebušno steno boljši kot porod skozi nožnico, narava našla način, da bi se, ko bi prišel čas, trebuh odprl in bi se otrok rodil skozi trebuh. Ampak narava tega načina ni razvila. Carski rez je samo ubežna pot. Požarne stopnice, ki smo jih postavili sami. Narava dopušča, da se eden izmed desetih porodov zaplete do te mere, da ženska ali otrok umreta. To smo v razvitem svetu tudi z iznajdbo carskega reza praktično odpravili.

Je okrevanje po carskem rezu drugačno kot po navadnem porodu?

Pri tehnologiji, ki jo uporabljamo danes, je relativno podobno. Če vse poteka normalno, lahko ženska še isti dan vstane in prične potem drugi dan opravljati običajne aktivnosti: poskrbi za svojo higieno, začne negovati otroka … Tretji ali četrti dan jo lahko že odpustimo domov in je sposobna praktično za vse. Je pa kot pri vseh operacijah pri carskem rezu mogočih več zapletov: od krvavitev do okužb rane, kakšnih potplutb, bolečin v tem predelu.

Je torej bolj stereotip, da gre za lažjo obliko poroda?

Gre za povsem napačno predstavo, pravzaprav za prelaganje težav iz časa pred in med porodom na čas po porodu. Bolečin in težav je po carskem rezu vseeno več kot po običajnem porodu. Carski rez mogoče malo bolj razbremeni otroka, obremeni pa mamo. Ker je le operacija. Če bi vas v tem trenutku vprašal, ali vam lahko prerežemo trebuh, da malo pogledamo noter, bi bil vaš odgovor verjetno nikalen. Motivacija za carski rez je torej druga. To, da bi se nečemu izognili. Strah pred porodom je pri mnogih včasih prevelik.

Za otroka pa je porod s carskim rezom torej lažji?

Seveda. Ker ni napora. Ni tistega, ko se stisne maternica, ko se malo zmanjša količina dotoka kisika in tako naprej. Toda otrok je na nek zmeren stres pripravljen. Če pa različne naprave, s katerimi nadziramo porod, pokažejo, da je plodova stiska prevelika, z dokončanjem poroda pohitimo. Če obstajajo pogoji za vaginalni porod, opravimo recimo vakumsko ekstrakcijo. Če pogojev za vaginalni porod ni, ostane samo carski rez.

Kaj pa menite o teorijah, da so otroci, ki so rojeni s carskim rezom, slabše pripravljeni na ta svet?

Otrok pri carskem rezu res ne doživi posebnega stresa, razen rahlega presenečenja, ko se nenadoma znajde v bolj svetlem in zanj hladnem prostoru. Tako nekako je, kot bi vas sredi spanja s posteljo vred pretihotapili na Mount Everest in vas šele na vrhu zbudili. Če počasi hodiš v hrib, na vrh res prideš ves upehan, ampak se hkrati počutiš drugače. Zmagovalno. Ob naporu se ti sproščajo različne snovi, tudi hormon sreče. S te strani na teh teorijah zagotovo nekaj je. Težko pa verjamem, da bi imele lahko te stvari tako dolgoročne posledice. Da bi te nek napor pri samem rojstvu tako determiniral, da bi postal čisto druga osebnost.

Kako to, da ponekod v tujini dovolijo opravljanje carskega reza na željo nosečnice?

Težko bi rekel kaj drugega kot, da je medicina lahko tudi posel. Če nekdo v ZDA recimo plača za carski rez deset tisoč dolarjev, za navaden porod pa denimo dva ali tri tisoč dolarjev, je razlika sedem tisoč dolarjev. In če se lahko poleg tega dogovoriš, da bo porod v ponedeljek dopoldne ob desetih, točno veš, kdaj boš pospravil teh deset tisoč dolarjev za eno uro dela. Če gre za običajen porod, po drugi strani ne veš, kdaj te bo doletel in moraš morda v porodnišnico tudi ob dveh zjutraj.