Do šestega meseca starosti pa nikakor ne smete uporabljati zaščitnih sredstev, v katerih so kemijske snovi, ki absorbirajo UV žarke, svetuje dermatologinja mag. Metka Adamič. Takšna sredstva namreč lahko dojenčkovo kožo dražijo in povzročajo kontaktni dermatitis. Če se UV žarkom ne morete izogniti, pa svetuje, da otročička zaščitite s sredstvi, ki ob nanosu ne prodirajo skozi poroženele plasti do občutljivih živih kožnih celic in vsebujejo drobne fizikalne delce (cinkov ali titanijev oksid) ter s kožnega površja odbijajo sončne žarke, tako da v koži ne prihaja do nobenih kemijskih reakcij.

Še pred nekaj leti je veljalo, da je uživanje na soncu za organizem koristno (za zdravljenje nekaterih bolezni, tvorbo vitamina D v telesu …), danes pa vemo, da je pretirano izpostavljanje ultravijoličnim (UV) žarkom škodljivo, lahko tudi zelo nevarno.

Prve okvare kožnih celic, ki jih povzročajo ultravijolični žarki, se začnejo že ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka in se tako skozi leta kopičijo. Do neke mere organizem še lahko popravi nastalo škodo, če pa je okvar preveč, klone. Če ima posameznik svetlo polt, oči in lase, je nevarnost še večja. Zato je potrebno, da otroka pred soncem zaščitimo takoj po rojstvu in s tem nadaljujemo vse življenje.

Otroška koža ima namreč šibkejši lastni zaščitni mehanizem, hkrati pa je do trikrat bolj izpostavljena UV sevanju kot koža odraslih ljudi (med igro, na dvorišču, med plavanjem). Poleg tega ima otroška koža tanjšo poroženelo plast povrhnjice, kar sicer predstavlja določeno zaščito pred zunanjimi dejavniki, posebej UV žarki, hitreje se izsuši kot koža odraslega človeka in tudi kožni obrambni mehanizem pigmentacije še ni popolnoma razvit. Vse to še posebej velja za nežno dojenčkovo kožo.

Kako otroke najbolje zaščitimo pred sončnimi žarki?

Z izpostavljanjem sončnim žarkom začnite postopno, izogibajte se soncu med 11. in 16. uro, ko je UV žarčenje najbolj intenzivno. Najboljša zaščita pred žarki so primerno lahka, a gosto tkana oblačila; ne pozabite tudi na sončna očala z UV filtrom in klobuk s širokimi krajci za zaščito obraza, uhljev in vratu.

Malčka redno in dosledno po celem telesu in obrazu (ne pozabite uhljev, ustnic in vek) zaščitite s sredstvi za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem – najmanj SPF 20. Uporabljajte sredstva, ki otroka ščitijo pred UVA in UVB žarki (oznaka zaščite pred UVB žarki je na embalaži prikazana z oznako SPF, zaščita pred UVA žarki pa je običajno označena z angleškim izrazom ‘Protection factor’ oz. PFA), ki ne vsebujejo kemijskih zaščitnih filtrov, dišav, alkohola ali barvil in so obstojna v vodi. Sredstva nanesite od 15 do 30 minut pred odhodom na sonce ter kasneje na vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju ali obilnem znojenju. Ob pravilni uporabi nudi sredstvo z SPF 15 95-odstotno zaščito, sredstvo z SPF 30 pa 97-odstotno zaščito.

Ne skoparite z zaščitnim sredstvom!

Da bo zaščitni faktor na koži otroka enak zaščitnemu faktorju na embalaži, morate zaščitno sredstvo nanesti v zadostni količini, približno 2 mg na kvadratni centimeter kože. Pri zaščitnih sredstvih, primernih za nežno otroško kožo, je pomembno tudi to, da kožo hkrati negujejo in ohranjajo gladko ter tako krepijo lastno zaščitno funkcijo kože. Zaželeno je tudi, da vsebujejo tudi snovi, ki ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali (na primer antioksidante: vitamin E, karotenoidi). Po sončenju malčka namažite z izdelkom za nego po sončenju z aktivnimi učinkovinami, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Izdelek bo kožo pomiril, nahranil in navlažil.

Če se poleti v opoldanskem času znajdemo na soncu, moramo zaščititi sebe, še posebej pa otročičke. Ne pozabite, da se UV žarki odbijajo tudi od različnih površin (vode, peska, talnih površin, trave, snega) in prodirajo tudi skozi oblake – lahki oblački na nebu nas popolnoma nič ne ščitijo pred sevanjem.

Otroci s kožnimi obolenji, kot so na primer atopijski dermatitis, luskavica in akne, ter otroci z izrazito občutljivo kožo in nagnjenostjo k preobčutljivosti oziroma alergijam na sonce, potrebujejo posebne izdelke, ki so do kože posebej prijazni in ne povzročajo dodatnega draženja.

Kaj storimo, če sonce otroka opeče?

Resne sončne opekline, zlasti tiste v otroštvu, so lahko povezane z nastankom enega najbolj nevarnih zločestih tumorjev v človeškem telesu – malignim melanomom.

Proti sončnim opeklinam ni zdravila, zdravljenje pa je simptomatsko. To pomeni, da se ravnamo glede na stopnjo prizadetosti kože ali v skrajnem primeru vsega organizma. Pri manjših težavah včasih zadoščajo obkladki za ublažitev znakov vnetja, hladne kopeli, vlažilne negovalne kreme; kadar pa so težave hujše, morate poiskati strokovno pomoč. Zdravnik se bo glede na stopnjo poškodbe kože odločil za način zdravljenja. Mag. Adamičeva svetuje tudi počitek v zatemnjenem, mirnem okolju, pitje hladnih nealkoholnih in negaziranih pijač.

Nevarnost opeklin je največja med 11. in 16. uro, ko so sončni žarki najmočnejši. Takrat se obvezno umaknite v senco. Zapomnite si »pravilo sence«, ki pravi: ko je vaša senca na soncu krajša od vaše višine, se umaknite v senco.

Zaščitna sredstva, ki jih redno in pravilno uporabljamo, zanesljivo ščitijo pred opeklinami – medtem ko še vedno ni jasno, v kolikšni meri ščitijo pred nastankom kožnega raka. Še vedno velja, da ob njihovi uporabi ne smemo postati pogumnejši, ostajati na soncu takrat, ko je najbolj škodljivo in podaljševati časa izpostavljanja soncu – s tem brez dvoma večamo količino absorbiranih dolgovalovnih žarkov (UVA).

Pomembnost zaščite v otroštvu

Kar tri četrtine vsega žarčenja prejmemo že pred obdobjem polnoletnosti in prav v otroštvu in obdobju mladostništva vpliv sončnih žarkov na koži povzroči večino škode. Vendar koža teh napak ne odpušča, temveč jih vestno skladišči in sešteva. V bolj osveščenih državah predlagajo, da bi z nevarnostjo izpostavljanja sončnim žarkom seznanili že starše v materinskih šolah, vzgojiteljice v vrtcih in pedagoške delavce v šolah.

Raziskave potrjujejo, da bi lahko z redno zaščito otrok, mlajših od 18 let pred sončnimi žarki (zlasti z zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščitni faktor SPF najmanj 15), v odrasli dobi za štiri petine zmanjšali pojavljanje kožnega raka (karcinoma).

Nevarnost posledic sončenja potrjujejo tudi podatki, ki pravijo, da tako v svetu kot pri nas število obolelih za različnimi vrstami kožnega raka narašča. V zadnjih treh desetletjih se je najbolj povečala pogostnost malignega melanoma, enega najbolj nevarnih tumorjev, ki predstavlja najpogostejši vzrok smrti zaradi kožnega raka. Večjo možnost, da se pri nekomu razvije melanom, imajo tisti, ki so imeli v otroštvu večje poškodbe kožnih celic zaradi sončnih opeklin.