''Malčki, ki še nimajo povsem razvitega imunskega sistema, so najbolj dovzetni za različne okužbe. Zato je pomembno, da se tako starši v domačem okolju kot tudi vrtci poslužujejo ustreznih higienskih ukrepov, s katerimi preprečijo hitro širjenje okužb. Starši morajo upoštevati osnovna načela higiene, med katere sodi dosledno umivanje rok ter zračenje stanovanja. V kolikor je pri hiši novorojenček, odsvetujemo obiske na domu do njegovega drugega meseca starosti, sorojenec pa naj v času, ko je mamica na porodniškem dopustu, ostane v domačem varstvu,'' pojasni pediatrinja Margareta Seher Zupančič, dr. med.,predsednica Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. ''Približuje se praznično obdobje, s tem pa tudi čas praznovanj in nakupov. Ob tem je potrebno poudariti, da se je v času epidemij priporočljivo izogibati prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi, kot so razne novoletne prireditve in nakupovalni centri, če imamo seveda malega otroka. Starši bi se morali pravočasno zaščititi tudi pred gripo ter z gibanjem na svežem zraku in zdravo prehrano poskrbeti za odpornost najmlajših,'' še dodaja.

Virusne okužbe dihal

Malčki v predšolskem obdobju pogosto zbolevajo za virusnimi okužbami dihal, ki jih pogosto povzročijo respiratorni sincicijski virusi, adenovirusi, rinovirusi ter virusi influence A in B in parainfluence. Zdravljenje virusnih okužb dihal poteka simptomatsko, v kolikor je potrebno malčku znižujemo telesno temperaturo in dovajamo zdravila za širjenje dihalnih poti. Pomembno je, da otrok počiva v domači oskrbi in pije dovolj tekočine, včasih pa je zaradi možnih zapletov, ki so jim podvrženi predvsem otroci z oslabljenim imunskim sistemom, potrebno tudi intenzivno zdravljenje v bolnišnici.

Bakterijske okužbe

Pnevmokokne okužbe spadajo med najpogostejše bakterijske okužbe malčkov. Na Inštitutu za varovanje zdravja je bilo v letu 2011 mikrobiološko potrjenih 255 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb, večinoma je šlo za pljučnice z bakteriemijo. Skoraj četrtina primerov (62) se je pojavila pri otrocih mlajših od 15 let. Najvišji stopnji obolevanja sta bili, kot običajno, v starostni skupini mlajših od 5 let. Med okužbe, ki se pogosteje pojavljajo pri otrocih v varstvu, sodi tudi vnetje srednjega ušesa, ki ga povzročajo virusi ali bakterije, najpogosteje bakterija pnevmokok. Vnetje srednjega ušesa, ki ga otroci v vrtcu prebolijo več kot 3-krat letno, v svojem prvem letu starosti pa ga preboli več kot 60 % otrok, spremlja močna bolečina v ušesu in povišana telesna temperatura.

Rotavirusne okužbe

Rotavirusne okužbe so najpogostejše okužbe predšolskih otrok, ki se sicer pojavljajo preko celega leta, predvsem pa v hladnejšem obdobju in se hitro širijo v vrtcih. Povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Otroci pogosto odklanjajo hrano in pijačo, so utrujeni in manj urinirajo, kar je posledica izgube prevelike količine tekočin. Rotavirusnim okužbam pravimo tudi bolezen umazanih rok, okužba namreč poteka po fekalno-oralni poti, ko se virusi preko onesnaženih rok prenesejo neposredno na druge osebe, pa tudi na predmete in površine v okolici, kjer lahko ostanejo več dni. Zdravljenje poteka simptomatsko, kar pomeni, da je treba nadomeščati izgubljene tekočine in zniževati telesno temperaturo.

Pogost zaplet rotavirusnih okužb je dehidracija, zaradi katere veliko obolelih otrok potrebuje bolnišnično zdravljenje. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je leta 2012 za rotavirusnimi okužbami zbolelo kar 1.066 otrok do petega leta starosti, od tega jih je 710 potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ocenjujejo, da je povprečno trajanje hospitalizacije v primeru rotavirusnih okužb od dva do štiri dni.

''Rotavirusne okužbe marsikdo podcenjuje, vendar se je potrebno zavedati, da obolevajo predvsem mali otroci do treh let, ki so za okužbe najbolj občutljivi in pri katerih so zapleti zelo pogosti. Rotavirusne okužbe povzročajo predvsem izsušitev in motnje elektrolitskega ravnovesja, zaradi katerih otroci pogosto potrebujejo bolnišnično oskrbo. Potrebno je poudariti, da kar devetdeset odstotkov vseh hospitaliziranih zaradi rotavirusnih okužb predstavljajo otroci, ki so mlajši od pet let,'' pojasni pediatrinja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in dodaja: ''Rotavirusi povzročajo tudi zunanje zaplete, kot so krči v brezvročinskem stanju in vnetje živčevja, povezujejo pa jih tudi s pojavom nekaterih drugih bolezni, med drugim tudi kot možne sprožilce sladkorne bolezni in celiakije. Zaradi tega strokovnjaki priporočamo pravočasno cepljenje, še posebej v kolikor otrok obiskuje kolektivno varstvo, ter dosledno izvajanje preventivnih higienskih ukrepov.''

Otroke lahko pred rotavirusi najuspešneje zaščitimo s cepljenjem, v obliki dveh ali treh odmerkov. V Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti rotavirusom v obliki tekočine, ki jo otrok popije, zato cepljenje ni neprijetno, strokovnjaki pa ga priporočajo za vse dojenčke, še posebno za tiste, ki obiskujejo vrtec ali imajo v kolektivnem varstvu sorojenca.

Preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb

Vrtci morajo z namenom, da preprečijo širjenje okužb, otrokom privzgojiti skrb za higieno rok, redno razkuževati okužene površine, izključiti bolne otroke iz skupine, cepiti osebje, ki prav tako lahko okužbo prenese na malčke, redno zračiti prostore ter se izogniti združevanju otrok iz različnih skupin.