Pozdravljeni! mogoče se nisem obrnila na pravi naslov, a upam, da se bo našlo nekaj minutk, da vsaj preberete zakaj vam pišem. namreč.. v četrtem razredu osnovne šole me je zobozdravnica poslala na pregled k ortodontu, ker sem imela neverjetno malo zob. le-ta pa je ugotovil, da sploh nimam stalih zasnov zob oz. zametkov. nekaj časa sem hodila k ortodontu v zdravstvenem domu, potem pa naenkrat dobila takšen odpor, da se mi oči zasolzijo že ko pomislim na ortodont. saj sem morala nositi snemljiv zobni aparat, vendar nikoli mi zobozdravnik ni pojasnil kaj pravzaprav je narobe z mojimi zobmi, nikole mi ni povedal kaj bmo naredili, i razmahi med zobmi so postajali še večji. tako sem pred malo več kot letom dni nehala obiskovati ortodonta. imam 19 zob. od katerih je mislim da nekaj več kot polovica stalnih. več stalnih ne bom imela, saj nimam stalnih zasnov. sedaj marca bom dopolnila 17 let. res mi je težko zaradi takih zob. ne morem se nehati obremenjevati zaradi svojega zobovja. niti trenutek ni potreben, da mi najboljšo voljo pokvarijo ko omenijo moje zobe. res ne zdržim več. ne morem verjeti, da imajo vsi zobe. vse se lahko nasmehnejo normalno. zaj pa se moram truditi, da bi ostala neopažena. pa da bi vsaj bila sama kriva, da imam take zobe. da bi si krivdo vsaj lahko pripisala, zdaj pa ne morem niti to. enostavno dobim blokado pri petju, pri smehu, pri govorjenju. ne morem se sprostiti nikakor. edino ko sem sama. ne vem kaj naj naredim, z očetom sva poskusila tudi menjati ortodonta, ampak so čakalne vrste da te kap, samoplačniško pa si to nikakor ne moremo privoščiti doma oz kaj takega sploh ne morem zahtevati,da bi starši naredili. ker je očetu enkrat eden dejal, da bi bil to dražji šport kot golf. boli me, ne vem kaj naj naredim, na koga se naj obrnem. ampak več ne morem. če mi boste odgovorili slučajno, vam lahko pošlem tudi kakšne slike. najlepša hvala za čas, ki ste si ga vzeli, da ste prebrali. v upanju na odgovor, vas lepo pozdravljam. -- mateja