Spoštovana, ker je tema v teh dneh precej aktualna, naj odgovorim nekoliko obsežneje. V teh dneh se vsakodnevno srečujemo s težavami, ki nastajajo zaradi izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. V večini primerov gre za tako imenovano polimorfno fotodermatozo, redkeje, pa vendar tudi skoraj vsakodnevno pa se s težavami na koži oglasijo posamezniki, ki imajo žarišča, ki nastajajo kot posledica fototoksične ali fotoalergične reakcije. Nekateri ljudje ob izpostavljanju ultravijoličnim žarkom razvijejo alergijsko reakcijo v koži. Do reakcije običajno pride kmalu po izpostavljanju žarkom. Drobni mozoljčki, bunčice, srbeče koprivke in mehurčki, izpolnjeni z vodeno vsebino so najbolj pogosti znaki alergije n sončne žarke. Včasih so posledica uživanja različnih zdravil in preparatov, uporabe kozmetičnih sredstev, parfumov, stikov z rastlinami, nanašanja določenih zdarvilnih pripravkov na kožo..., vse to ob izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom lahko povzroča v koži določene reakcije. Posebej pazljivi moramo biti ob uživanju zdravil; nekatera, npr. določeni antibiotiki, kontracepcijske tabletke, zdarvila proti povišanemu krvnemu pritisku, analgetiki in antidepresivi, lahko ob izpostavljanju ultravijoličnim žarkom na koži izzovejo nastanek vnetnih žarišč. Le na podlagi natančnega razgovora, izgleda žarišč in včasih tudi nekaterih dodatnih preiskav lahko opredelimo natančno diagnozo. Resda se zdravljenje običajno ne razlikuje; pomen opredelitve vzroka pa je velik. Saj lahko le tako svetujemo glede ravnanja v bodoče, da bi se oboleli takšnim težavam lahko izognili. Najbolj pogosto se srečujemo z naslednjimi težavami: polimorfno svetlobno dermatozo, fototoksičnimi in fotoalergijskimi reakcijami. Pri vsakodnevnem delu srečujemo tudi nekoliko redkejše oblike obolenj, povezanih z alergijskimi dogajanji v koži, kot so: kronični aktinični dermatitis, solarna urtikarija, aktinični prurigo. Polimorfna svetlobna (foto)dermatoza je najbolj pogosta in najpomembnejša oblika “alergij na sonce«. Pri nekaterih ljudeh se pojavi vsako leto ob prvem izpostavljanju ultravijoličnim žarkom. V teh primerih, postanejo običajne kemijske snovi, ki so sestavni del našega organizma, alergeni. Nanje potem delujejo UV žarki in ob tem pride do nastanka vnetnih žarišč na izpostavljeni koži. Na koži opažamo manjše srbeče pordele bunčice, mehurčke, mozoljčke, ali ekcematoidne plošče, ki se običajno razvijejo v določenem časovnem intervalu, ki sledi sončenju od dveh ur do petih dni – najpogosteje 24 ur. Srbeča žarišča so običajno vezana na soncu izpostavljena mesta. Velikokrat je potrebno na tovrstno reakcijo misliti tudi, ko je koža pokrita s tanko tkanino, ki prepušča UV žarke. Ponavadi se takšna reakcija po nekaj dneh umiri , kasneje prizadeti ob sončenju nimajo več težav. Zato tem ljudem običajno svetujemo, naj bodo na začetku sončenja izpostavljeni čim manj časa ali pa, da se tem težavam izognejo s predhodnim omejenim sončenjem v solarijih. Še boljše pa je opraviti približno štiritedensko obsevanje s terapevtsko UV svetlobo (SUP ali PUVA). To je možno le v okviru določenih deramtoloških ustanov in pod kontrolo dermatologa. Pri drugih pa vsakokratno ponovno sončenje povzroča ponavljajoče se težave, ki jim grenijo poletne dni. Zaščitna oblačila, med katerimi so najprimernejša tista z dolgimi rokavi, klobuki s širokimi krajci ter dolge hlačnice, do neke mere lahko preprečijo neprijetne reakcije na koži. Za fototoksične reakcije je značilno, da določene snovi, imenovane fotosenzibilizatorji (zdravila, na primer sulfonamidi, tetraciklini, tiazidi, antimalariki; poleg teh še furokumarini, psoralen, določene snovi v kozmetičnih pripravkih) pri vseh ljudeh, ki jih uporabljajo ob izpostavljanju ultravijoličnim žarkom povzročijo na izpostavlenih delih telesa ostro omejena vnetna žarišča, ki jim po umiritvi vnetja sledijo temneje obarvane lise. Takšno dogajanje sproži absorbcija ultravijoličnih žarkov – UVA in UVB v neki snovi, ki je v koži (zdravilo, kumarini, psoralen…). Reakcija se pojavi pri vseh ljudeh, če je snovi v koži v zadostni količini – in ne gre za imunološka dogajanja. Pogosto se v sklopu takšnih težav srečamo z obolenjem, imenovanim Dermatitis praetensis bullosa ali Phytophotodermatitis, za katerega je šlo tudi pri uvodoma opisanem primeru. Določene snovi, ki so na travah, lahko v določenih pogojih povzročijo fototoksično reakcijo. Te snovi se ob stiku s kožo, ob znojenju, raztopijo in povzročijo ob istočasnem vplivu ultravijoličnih žarkov zelo neprijetne, mehurjaste in srbeče reakcije. Bistvo fotoalergiskih dogajanj je, da se ob delovanju UV žarkov sicer imunološko neaktivno zdravilo ali njegov delec ( ki lahko v kožo pride s krvnim obtokom ali pa ga nanesemo na kožo od zunaj) spremeni v antigeno molekulo, ki je nadalje izpostavljena vrsti imunoloških dogajanj, praktično enakih onim, ki privedejo do alergijskih kontaktnih (ekcemskih) bolezni kože. Do reakcije običajno ne pride po prvem izpostavljanju sončnim žarkom, pojavi se po drugem ali naslednjih obsevanjih. Potreben je določen čas, celo 1 ali 2 tedna, da se alergijska imunološka dogajanja razvijejo v polni meri. V takšnih slučajih se na koži pojavi srbeča rdečina, mehurčki, izpolnjeni z brezbarvno vsebino, kasneje pa sledi luščenje prizadetih delov. Prizadeta žarišča niso ostro omejena od preostale kože in se lahko širijo tudi na neosončene predele telesa. Po prenehanju sončenja ali jemanja zdravila je včasih potrebnih več tednov, da reakcija na koži izzveni. Kadar posumimo na to, da gre pri nekom za fotoalergijsko obolenje, v nekaterih primerih svetujemo testiranje v alergološkem laboratoriju. Testiranje pride v poštev v hujših primerih, ko so ljudje vezani na številna zdravila in se nikakor ne morejo izogniti UV žarkom. Zdravljenje je pravzaprav enako kot pri sončnih opeklinah, s to razliko, da je neobhodno potrebno prenehati jemati zdravilo, za katerega menimo da je vzrok težav, vkolikor je nadaljnje izpostavljanje sončnim žarkom neizogibno. Pri hujših primerih je potrebno včasih tudi zdravljenje v bolnišnici. Neredko se zgodi, da ne moremo razlikovati, ali gre za fototoksično ali fotoalergijsko reakcijo, saj lahko nekatere snovi (zlasti zdravila) sprožijo oba tipa reakcij v koži. Kaj storiti v primeru omenjenih reakcij na koži? Ob prvih znakih žarišč na koži, se je potrebno umakniti s sonca. Kadar ugotovimo, da težave povzroča določeno zdravilo, priporočamo, da ga prizadeta oseba preneha jemati ali v sodelovanju z zdravnikom,zamenja za drogo ustrezno zdravilo. Blažje opekline prekrijemo s hladnimi obkladki, pri hujših, denimo mehurjih, pa se moramo obrniti na zdravnika. V lekarnah so na voljo tudi nekatera sredstva, ki ublažijo neprijetne reakcije, ki nam zagrenijo dopust. Svetujemo, da jih imate s seboj v »priročni apoteki«, ki vas spremlja na dopust.: npr. antihistaminske tablete (Claritine, Flonidan) in kreme, ki vsebujejo protivnetne snovi, na primer hydrocortison in so na voljo v prosti prodaji v lekarnah. Uporabljamo jih lahko le omejeno časovno obdobje, nekaj dni. Za zaščito pred UV žarki pa svetujem, da uporabljate sredstva, ki so namenjena občutljivi koži, nagnjeni k alergijam (v lekarni vam je na voljo kolekcija Avene za takšno kožo). Izogibajte pa se, kot sem že omenila, običajnim odišavljenim sredstvom za zaščito pred UV žarki, pa tudi preostalim negovalnim preparatom, ki so odišavljeni in pa seveda parfumom in dezodoransom. Za nego svetujem Bepanthol losijon, ki ga uporabite vsakodnevno, za umivanje Trixera oljno kopel. Pri tistih, ki imajo težave s polimorfno svetlobno dermatozo, priporočamo, da vsaj 1 teden pred odhodom na morje oz. pred predvidenim sončenjem, pričnejo jemati tabletke antihistaminikov. V nekaterih primerih se prizadeti uspejo izogniti takšnim težavam, če zadnji mesec pred odhodom na sonce opravijo nekaj obiskov v solariju. Najbolj pametno je, da se o tem pogovorite s svojim zdravnikom ali dermatologom.