Pozdravljeni! Prosim Vas, da se ne ustrašite tako dolgega sporočila, ker sem Vam želela čim bolj (a na kratko) opisati mojo oz. našo (družinsko) situacijo, ker so razmere že zelo nevzdržne za nas vse in nas "uničujejo". Ne vem več, kaj naj naredim (oz. naredimo)!!! Se pa skušam čim bolj izogibati doma, ko je doma moja mama. Ob pregledovanju vprašanj na temo o alkoholizmu sem videla že nekatera podobna vprašanja in situacije, a imam tudi sama vpašanje: Moja mama je stara že čez 50 let in družinski člani menimo, da ima že hude težave z odvisnostjo od alkohola. Namreč, pije že več kot 20 let, s tem, da se resnost tega problema čedalje bolj stopnjuje. Vsak dan popije min. 6 pločevink piva in to je tudi njena konstantna pijača (nič več ne pije ne sokov, ne mineralnih pijač, ne vode ne česar koli drugega, ki ne bi bil alkohol). Včasih seže tudi po čem drugem (vino, viski). Poleg tega gre vsak dan (popoldan) ven popivat in se vrne domov opita. Kadar je v takšnem stanju (kar je praktično non-stop) se verbalno zelo znaša predvsem nad mano (včasih tudi na njenega moža)- zelo me žali, me krivi za vse stvari, me obtožuje, si izmišlja stvari, me izziva itd.(psihično me "uničuje"). Naslednji dan se seveda ničesar ne spomni. Čeprav tudi drugače opažam, da ima težave s spominom. Kadarkoli je bila ona na kakšnem pregledu pri zdravnikih (npr.splošni pregled ali pregled za kakšno drugo težavo), je bilo vedno vse vredu. Vsakič se sprašujem, kako je možno, da se nikjer nič ne opazi, da so neke težave pri njej!? Tudi vsi mi družinski člani se sprašujemo, kako da v njeni službi nič ne opazijo? Glede njenega stanja pa nas vse ZELO skrbi zanjo namreč, čedalje bolj hujša (in tudi drugi ljudje so opazili, da je že kar precej shujšala! ona pa se ob pripombi o tem samo veselo nasmehne), poje samo neko malenkost v CELEM dnevu (tudi tehtala se je pogosto, na skrivaj metala hrano stran- kot bi imela kakšne motnje hranjenja), neprestano hodi na blato (v pol ure cca.3), s tem, da ne gre praktično nič več ven, samo voda in pena. Poleg tega pa zelo pogosto tudi bruha! Večkrat pravi, da ji je slabo in da ji nič ne paše. Je pa tudi kadilka in pokadi kar nekaj cigaret na dan. Je tudi depresivna. Že večkrat smo se poskušali z njo pogovoriti o njeni težavi in jo vzpodbujali za zdravljenje, vendar je vedno ali odločno zanikala in se sprla z nami, ali nam je dopovedovala, da se bo sama "pozdravila" in kričala, da ona nikakor NE potrebuje NOBENE pomoči, kasneje nam je vedno le potrjevala in se strinjala z nami ter ponovno dajala prazne obljube, da se bo "spremenila" oz. sama ukrepala ipd., skratka vedno so bili le "prazni pogovori" in zgoraj opisana situacija se le poglablja! Oče (oz. njen mož) pa jo ima še vedno neznansko rad in ji to tudi izkazuje, vendar njej to že praktično nič ne pomeni (se ne zmeni za to in tega sploh "ne vidi"). Oče se zaveda, da bi bilo potrebno bolj "pritisniti" nanjo, a nič ne ukrene, ker se preveč boji posledic (predvsem za nas). Vendar on ne občuti toliko njenega obnašanja, ker se ona (kot že povedano) znaša predvsem name, kar pa mi otežuje moje lastno življenje oz. vsakodnevno funkcioniranje. Zato bi Vas zelo rada prosila za nasvet, kaj se da storiti!! Iskreno se Vam že vnaprej zahvaljujem za Vaš odgovor in za to, da ste si vzeli čas in prebrali moje sporočilo! Lepo Vas pozdravljam!