POPovi zdravniki

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Asist. Jasna Kordić Lašič dr. med.

11. 03. 2009 17.06

Vprašanje

Lepo pozdravljeni! Stara sem 69 let, zanima me pa demenca. Zelo sem pozabljiva. N.pr. Zvečer gledam film, zjutraj ne vem kaj sem gledala. Zvečer moram prav dobro misliti, da se spomnim kaj sem jedla opoldne, čeprav sama kuham. Ko se z avtom peljem v mesto, grem po določenem opravku. Ko avto parkiram, velikokrat študiram, po kaj sem prišla. Posebej moram paziti, kje parkiram, ker sicer stojim in študiram, kje imam avto. Večinoma se stvari spomnim, ko mi n.pr. mož pove začetek filma, ali ko se spomnim v katero trgovino, grem se tudi spomnim kaj moram kupiti. Določene, zame bolj važne stvari ne pozabim. N.pr. zjutraj ne pozabim vzeti zdravil, zvečer pa me vedno mora spomniti mož, čeprav se zjutraj zavzamem, da ne bom več pozabila. Ne vem, če je to dedno, ker je moj oče bil tudi strašno pozabljiv, mati pa ne. Včasih imam tudi kakšno "spominsko luknjo" ko se tudi na opozorilo ne morem spomniti, da sem določeno stvar rekla ali naredila. Da bi poboljšala spomin sem se šla tudi učiti tujega jezika, ampak sem to opustila, saj si nisem mogla zapomniti besed, se pravi zapomnila sem si besedo napisano v tujem jeziku in jo prevedla, nisem pa si mogla zapomniti prevod iz slov. v tuj jezik. Rada bi vedela, je to demenca ali celo Alzheimerjeva bolezen, ali pa naj kako treniram spomin? Kako? Lepo prosim za nasvet i lep pozdrav

Odgovor

Spoštovana gospa! Z leti se sposobnost učenja, skladiščenja novih informacij in kasneje njihov priklic zmanjšuje. V procesu staranja slabi mišična moč, gibanje se upočasni, starejši človek se hitreje utrudi, zmanjša se sposobnost fizičnega udejstvovanja. Na psihičem področju je značilen upad storilnosti,oslabitev spominskih kapacitet posebej za dogodke svežega datuma, človek se veliko bolj vrača v preteklost in postaja čedalje bolj navezan na že utečene navade,zanimanje za okolico se zmanjša, čustva postajajo manj razgibana.Opisano gre v sklop involutivnih sprememb v poteku naravnega biološkega staranja. Kadar pa so spominske težave takšne narave, da že sovpadajo z vsakodnevnim funkcioniranjem in vas vsakodnevno opozarjajo na odklon od običajnega jih ne smemo banalizirati in pripisovati zgolj biološkemu staranju. Demenca je duševno obolenje, ki ima za vzrok propadanje možganskih celic, kar povzroči postopni upad višje diferenciranih spoznavnospominskih sposobnosti:abstraktnega mišljenja,razsoje in samokritičnosti, kasneje pa lahko pripeljejo tudi do intelektualne in osebnostne dezintegracije.Prvi in zgodnji simptom so motnje spomina, ki so dokaj hudo izražene. Značilno ostaja spomin na stare dogodke najdlje nedotaknjen.Pogosto to spominsko motnjo spremlja še kakšna nevrološka komplikacija- pacient ne zna poimenovati kakšnega predmeta, čeprav ve za kaj se ga uporablja, ali pa ne razume izrečenih besed-disfazija, afazija, lahko tudi agnozija- ne prepoznava nečesa, apraksija- nesposobnost izvršitve kakšnega opravila, npr. česanje, umivanje zob, hranjenje. Pogost simptom je tudi čustvena apatija, občasno pa tudi nihajoče, labilno razpoloženje s pogostimi izbruhi joka ali smeha. Najprej je pri opisanih simptomih in znakih potrebno izključiti kakšno drugo sistemsko bolezen, posledico medikamentov, ostale bolezni centralnega živčnega sistema. Svetujem vam čimprej obiskati specialista psihiatra, ki vas bo napotil na nevropsihološki pregled, za točno opredelitev obstoječe motnje, opravil oceno spoznavnospominskih sposobnosti, ocenil nivo dnevne aktivnosti in vaše samostojnosti pri opravilih, opravil potrebne laboratorijske preiskave( vitB12, folna ksl. v serumu, ščitnični hormoni...),napotil na slikovne preiskave možgan( CT, MRI). Dolgo je prevladovalo splošno prepričanje, da je demenca počasi napredujoča bolezen, ki je ni mogoče zdraviti.V današnjem času je na voljo kar nekaj zdravil, ki lahko pomembno vplivajo na bolezen v smeri precejšnjega zadržanja nadaljnjega progresa in znatno upočasnijo propad spoznavnospominskih sposobnosti. Svetujem vam torej obisk specialista, ta vam bo lahko predpisal antidementik- kognitivni vzpodbujevalec. Dokler ne pridete do njega pa lahko sami precej naredite v smeri treniranja mentalnih sposobnosti: 1.učenje tujih jezikov, ki ste ga že sami odkriti- toplo ga priporočam, četudi ne bo takšnih uspehov kot bio si jih želeli, vendar gre za trening in vzdrževanje kondicije možganskih struktur 2.gibanje, vsaj pol ure na svežem zraku 3.igranje kart 4.reševanje križank 5.spremljanje dnevnega časopisja in TV 6.zdravilo za spomin v prosti prodaji, dokler ne dobite zdravila od specialista 8. omega 3 maščobne kisline in predvsem ostanite pozitivni.