Anestezija v grščini pomeni neobčutljivost. Ko bolnika anesteziramo, z različnimi zdravili in postopki naredimo za bolečino neobčutljivo (omrtvičimo) celo telo ali le del telesa. Anestezija je torej lahko splošna, regionalna ali lokalna. Pri splošni anesteziji z zdravili vbrizganimi v krvni obtok vplivamo na možgane in pri bolniku povzročimo različno globino nezavesti. Da bi bolniki lažje razumeli pogosto govorimo, da bodo med anestezijo in operacijo spali. Spanje je fiziološko stanje iz katerega lahko nekoga z dražljaji zbudimo. Anesteziran bolnik je nezavesten in ne čuti niti najmočnejših bolečin med operacijo. Ker nezavest lahko ogrozi bolnikovo življenje, anesteziolog skrbno in natančno nadzoruje globino nezavesti in vzdržuje življenjske funkcije bolnika (dihanje, delovanje srca in ožilja...) Na koncu operativnega posega z zmanjševanjem odmerkov zdravil za anestezijo in z zdravili z nasprotnim delovanjem, anesteziolog omogoči, da se bolniku povrne zavest in uravnajo njegove življenjske funkcije. Pri regionalni, področni anesteziji zdravilo, lokalni anestetik vbrizgamo v določene dele hrbteničnega kanala, kjer deluje na hrbtenjačo ali živčne korenine in omrtviči področje telesa, ki ga del hrbtenjače oživčuje (spinalna, epiduralna anestezija). Zdravilo lahko vbrizgamo v neposredno bližino živcev in živčinh prepletov in omrtvičimo dele telesa, najpgosteje okončine, ki jih ti živci oživčujejo. Pri lokalni anesteziji zdravilo vbrizgamo neposredno v operativno področje. Pri regionalni anesteziji omrtvičimo le dele telesa, bolnik pa je med operativnim posegom pri zavesti. Če zdravilo med regionalno anestezijo in po njej neprekinjeno dovajamo po cevki, omogočimo, da bolnik ne čuti bolečin tudi po operaciji. Obliko anestezije izberemo glede na bolnikovo stanje, bolezen ter na vrsto operativnega posega. Tako kot vsa zdravila, tudi zdravila ki jih uporabljamo v anesteziji imajo stranske, škodljive učinke. Toda korist in blagodejni učinki teh zdravil so neprecenljivi in daleč presegajo škodljive učinke. Sodobna anestezija je zahvaljujoč napredku stroke in anesteziologovi skrbi za bolnika varna in zapleti zaradi zdravil med anestezijo in anestezioloških postopkov redki. Morebitni zapleti so lahko blagi, lahko pa resni in ogrožajo bolnikovo življenje. Anesteziolog mora zaplete poznati, skrbno nadzirati bolnika med anestezijo in operacijo in, ko se pojavijo ustrezno in pravočasno ukrepati. Tudi bolnika mora biti seznanjen z nevarnostmi, ki lahko nastanejo med anestezijo in v anetezijo privoliti. Težko je našteti vse nevarnosti in zaplete, ki se lahko pojavijo med različnimi oblikami anestezije in različnimi operativnimi posegi, zato je odgovor na ta del vprašanja krajši in bolj splošen.