V anesteziji uporabljamo fenotiazine za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja. Učinkujejo na kempreceptorsko področje in center za bruhanje v možganih. Nekateri fenotiazini imajo sedativne lastnosti in jih včasih uporabljamo za premedikacijo. Blokadi adrenergičnih receptorjev lahko pripišemo kardiovaskularne stranske učinke (ortostatska hipotenzija, motnje srčnega ritma...). Zaradi teh učinkov fenotiazini niso kontraindicirani pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, potrebni pa so previdnostni ukrepi. Pri krožnem ADS (anestezijskem dihalnem sistemu) bolnik udihava anestezijsko dihalno zmes iz anestezijskega aparata in jo izdihava skozi ekspiracijsko cev ADS-a. V ekspiracijsko cev so vključeni ( po zaporedju, od nastavka za dihalno masko oziroma tubus, dalje): - enosmerni ekspiracijski ventil - izpustna (razbremenilna) valvula - merilnika prostornine in tlaka izdihane plinske zmesi - absorber za CO2 - nastavek za vstop (preostalih) izdihanih plinov v inspiracijsko cev ADS-a. V inspiracijsko cev sta vključena : - enosmerni inspiracijki ventil - ter oksimeter za merjenje vdihane koncentracije kisika. Izpustna (razbrenmenilna) valvula omogoča odstranjevanje tistega dela izdihanih plinov, ki ga bolnik ne bo vdihoval. Krožni ADS bi še lahko deloval brez merilnikov prostornine in tlaka, oksimetra, ter teoretično brez nastavka za vstop izdihanih plinov v inspiracijsko cev in razbremenilne valvule le v primeru, ko bi bolnik ponovno vdihaval vso izdihano plinsko zmes ( pri povratnih krožnih ADS z majhnim pretokom svežih plinov). Da bi dosegli enako globino anestezije z dvema hlapnima anestetikoma, ki imata različni vrednosti MAK-a, mora v anestezijski dihalni zmesi koncentracija hlapnega anestetika z večjim MAK-om biti sorazmerno večja.