Lep pozdrav, Na kratko bi vam razložil za kaj se gre. Star sem 24 let, pred tednom dni sem dal odpoved v zelo stresni službi, 7 mescev sem delal kot komercialist, tam nikoli nisem hotel delati, vendar sem bil štipendist in sem moral. Sem bolj človek za v naravo, ne v pisarno. Delovno mesto je zelo stresno, naporno-težavni kupci ter sodelavci,kup telefonov, prezentacije...itd. Že od prvega dne sem imel odpor do službe, ki pa se je stopnjeval iz mesca v mesec. Pred 3 mesci se mi je pojavila huda depresija, strah pred jutrijšnjim dnem (dobesedno mi je šlo na jok v službi--tega jaz nočem počet celo življenje-stresa ni bilo nikoli konec, občutek kot da imam vsak dan izpit, bil sem poln adrenalina), bil sem čisto na robu, izgubil sem smisel vseh hobijev, samo še delo, ter spat domov in naslednji dan isto non stop. Sklenil sem, da dam odpoved in grem naprej študirat, saj sem še dosti mlad in se bom vpisal na drgo fakulteto, sedanjo sem že skoraj končal. Odpoved sem dal pred 2 mesci, vendar sem imel še odpovedni rok, tako da sem mogel še 2 mesca delat. Depresija je sčasoma izginevala, ker sem se prepričal da bo enkrat konec tega. No, sedaj je tega stresa končno konec, depresija je počasi skoraj izginila, vendar se mi pa že v bistvu ves ta čas odkar sem dal odpoved, pojavlja v telesu nek občutek kot da sem naredil nekaj narobe, čeprav mi vsi govorijo da sem pravilno naredil, in sam to vem. In mi misli nonstop vdirajo v glavo, da kaj bom pa sedaj, nimam več službe ne denarja ne bom imel.., in si moram skos govorit da je vse v redu, rešil si se tega šihta ki te je obremenjeval, samo misli mi nonstop prodirajo. Pred dvemi dnevi sem si zrihtal drugo službo, nič stresno, uživanje proti bivši službi, blizu doma,plačilo skoraj isto, tako da se nimam kaj več za obremenjevat, ampak še kar naprej misli hočejo razmišljat o slabih stvareh, čeprav vem da je vse v redu. Trenutno je malenkost bolše, bilo pa je tako hudo da sem usakih 10 sekund onemel in si govoril pozitivne stvari, da sem nekako pregnal te misli. To neprestano razmišljanje v moji glavi jemljem kot reakcijo na stres, depresijo, ki se mi je pojavila zaradi te službe. Saj imam občutek da so morali možgani 7 mescev nonstop misliti na prihodnje, planirati odpreme, skratka veliko informacij in učenja je bilo v bivši službi. Sedaj sem ta vzrok odstranil, vendar depresija je izginila, to razmišlanje je pa ostalo. Mam občutek kot da možgani iščejo neko stvar o kateri naj sedaj razmišljajo, saj če realno pogledam, nimajo o ničemer več za razmišljat saj sem si tako naredil da ne bom več trpel, temveč da bom užival in nadaljeval z življenjem, ki sem ga imel pred to službo, ko sem imel občutek da mi nič ne manjka in sem bil najbolj srečen. Tako da vas sprašujem, ali to nenehno razmišlanje mine, sedaj ko sem odstranil vzrok depresije, ali naj se obrnem do zdravnika po kakšna zdravila. Ali je to anksioznost v mojem primeru? Tudi pulz se mi rahlo poveča ob tem razmišljanju in počutim se nesrečnega, čeprav bi sedaj moral biti srečen in uživat. Naj še povem, da sedaj delam samo stvari ki me veselijo in ki uživam v njih, vendar ko za trenutek mirujem, mi misli spet hočejo prodirat v možgane in iščejo nek vzrok na katerega se hočejo oprijet. Jaz zelo upam da bo to minilo samo od sebe, saj so moji možgani že zelo izčrpani. Vnaprej hvala za odgovor.