Vprašanje morda ni najbolj primerno za vas, vendar ne vem kam naj se obrnem. V želji, da boste sprožili kakšne premike pri zdravljenju motenj hranjenja se obračam na vas. Sama trpim za motnjami hranjenja, za anoreksijo nervozo z občasnimi bulimičnimi napadi. Na zdravljenje v enoti za motnje hranjenja Ljubljana čakam že skoraj osem mesecev. Ta čakalna doba se mi ne zdi normalna, saj se človek že tako težko odloči za zdravljenje, potem pa te nič kaj lepo pustijo čakati v nemilosti tega začaranega kroga. Ne mislite, da se zanašam samo na bolnico, na tamkajšnjo čudežno odrešitev in ozdravitev, ker se ne. Rada bi le opozorila, da je osem postelj v Sloveniji premalo in to čakanje na hospitalizacijo samo utrjuje slabe prehrambene navade in jemlje upanje, da ti bo kdaj uspelo iz motenj hranjenja. Jaz sem enkrat že bila hospitalizirana na KOMZ-u, a na oddelku za mladostnike in ne na oddelku za motnje hranjenja. Zdravljenje in vsa podpora, ki sem ju tam dobila sta mi pomagali, da sem se vsaj malo pobrala in se ponovno vključila v življenje. Žal so nekateri dogodki kasneje spet povrnili anoreksijo, a nisem obupala. Zdaj vztrajno čakam na oddelek in upam, da mi bo tokrat končno uspelo iz krempljev anoreksije. A še enkrat vam povem, da me je to čakanje včasih spravljalo v obup in mi jemalo voljo do življenja. Potrebovala sem skupino 24 ur na dan, a je žal nisem dobila. Hvala bogu sem ostala toliko močna in prepričana vase, da zmorem počasi prebroditi težave.