POPovi zdravniki

Anoreksija nervoza

Urša Mrevlje dr. med.

05. 11. 2002 10.55

Vprašanje

Lepo pozdravljeni! Imam sestro, ki je imela v mladost(13-17 let) anoreksijo. Po odpustitvi iz bolnišnice ji nista starša priskrbela nobene terapevtske pomoči več. Na vse se je nekako pozabilo, toda zdaj, čez deset let so se stvari ponovile. Vem, da je to doživljenjska bolezen in psihična, a stvar je v tem, da je nepričakovano zanosila in ji je groza, ker gleda svoj trebuh. Dobro, to je pač njen problem. Ampak, ker vem, da se ti ljudje navežejo na nekoga in tako živijo zanj, skrbijo zanj in ga nehote manipulirajo, me zanima, kako bo z njenim otrokom. Strah me je, da bi si preveč svojila otroka in da bi mu s tem kako škodovala. Nočem, da potem spet ugotovi, da ne je pa ljudje le ne potrebujejo tako zelo, kot si to sama predstavlja. Ali bi morala hoditi na terapije? Pred nosečnostjo je imela le 39 kg pri 166 cm. Hvala za odgovor.

Odgovor

Poleg telesne teže, ki ste jo navedli, so za anoreksijo nervoso značilni še nekateri znaki, ki so opisani v enem od odgovorov na podobno vprašanje. Zdravljenje je običajno dolgotrajno in traja tudi več let. Približno tretjina bolnic je po tem brez težav, pri tretjini pa se lahko težave ponovno pojavijo ob kakšnem ob sprožilnih dogodkov, kot je lahko tudi zanositev ali porod. Težave so običajno prehodne, kadar so blage tudi kratkotrajne, lahko pa so izrazitejše. V primeru, da ima vaša sestra sedaj večje težave prav s hranjenjem, ob sprejemanju svoje nosečnosti, svetujem da se obrne na svojega terapevta pri katerem se že je zdravila pred leti.