Lepo pozdravljeni. rada bi vas prosila za nasvete, ker se trenutno v danih razmerah ne razumem najbolje. sem mlado dekle, na pragu osamosvojitve. pred stirimi tedni sem bila hospitalizirana v kc, pediatricni oddelek. razlog anoreksija. takrat sem jih imela 36 kg. kako je bilo notri ne bom omenjala, ni bilo prijetno, tudi do 4dni nisem videla razen zdravnikov nikogar. od takrat naprej, ko so me po dveh tednih spustili ven, ne morem nehati jesti. v manj kot 4tednih sem pridobila 20kg. poka mi koza na predelu trebuha, spokane imam stegna, delajo se mi strije in nabira celulit. obraz imam vseskozi zatecen, preutrujena sem za vsakodnevna opravila, minila me je spostovanje samegasebe. problem je v tem, da se od takrat tako zelo bojim lakote. ker bi zaradi nje umrla. pa se to je . saj bi mogoce lahko nehala ponoci ustajati in skrivaj jesti cokolado in podobne sladkarije, vendar nekako ne zelim tega. se kar mislim da se bom nekega dne zbudila in jih ponovno imela slavnih 36kg. bojim se odrasti. postati odgovorna. nakako moje prej 4letno hiranje in potem sedaj basanje, nekako to je use kar imam. nimam se z nicem pohvaili in ce bi izgubila to, imam obcutek da bi postala manj od nicle. tako pa imam razloge zaradi katerih se sovrazim, se izoliram od drugih in kaznujem svojo psiho. ker se zdim nagravzna sama sebi. pa tudi nisem se se navadila na novo podobo. se vedno zavijem v otroski oddelek, ceprav cunce spravm le se na prste. tudi pri hoji se obriram in polamljam. skratka vse mi gre narobe le zaradi pretiravanja. imate kaksen nasvet kako bi naredila konec cez vse to? pa prosim ne prizanasajte z besedami in tolazbo, kot to radi pocnete na terapijah. lp