Spoštovana gospa dr. Sternad Kar razveselila sem se, ko sem prebrala, da se ukvarjate s prehrano in družinsko problematiko. Morda boste rekla, da sem zmešana, vendar si zares ne znam pomagati. Nisem več najstnica ampak že kar krepko lezem proti petdesetim letom, prehrana pa je še vedno moj, lahko rečem kar življenjski problem. že od malega sem bila debela in vsi so me "zafrkavali". živela sem v senci starejših sester, pravih lepotic, vitkih in tudi uspešnih. Zato sem bila zagrenjena in nato pri dobrih štirinajstih letih posiljena. Takrat sem začela doma krasti, začela pa sem tudi s shujševalnimi dietami. Tako sta se počasi a zanesljivo začeli pojavljati tudi bulimija in anoreksija in počasi je moja teža in moji kilogrami postala moj življenjski problem. Ta je tudi še danes, z leti so se pojavljale vedno hujše depresije in pred nekaj leti tudi poskus samomora, ki pa mi žal ni uspel.Danes sem mati štirih otrok, s tem pa se moj problem ni prav ni zmanjšal, še raje povečal in tako sem prav zelo slab zgled svojim otrokom. Tudi sin je že zapadel v zasvojenost z drogo in poskušal samomor. Vem, da je moja zgodba sramotna, a sama si ne znam pomagati, le vedno globlje zapadam v to. Sedaj je moja edina želja umreti. Prosim, če mi lahko in se vam zdi vredno, mi pomagajte s kakim nasvetom, ker ne vem več , kam bi se lahko obrnila. Za morebitni odgovor se vam iskreno zahvaljujem.