Spoštovani! Zanima me, ali imate izkušnje s tem, da bi se še en mesec in pol po prenehanju jemanja cipralexa (jemala sem ga 4 mesece, čeprav se mi zdi,d a ga nisem potrebovala - mi je povzročal le težave - stranske učinke otopelost...itd ) zato sem ga prenehala jemati, s čimer se je strinjala tudi psihiatrinja. Vendar sem ga na svojo roko prenehala jemati kar naenkrat (30. 10. letos). Zdaj pa se mi zdi, da je stanje dosti slabše kot je bilo ob prenehanju. Na velliko angleških straneh sem prebrala, da je možno, da se ob prenehanju jemanja pojavijo simptomi odtegnitve (še globja depresija, tesnoba, tresenje..... kaj vem ogromno simptomov), nisem pa našla koliko časa trajajo (nekje piše da tudi več tednov ali celo mesecev. Zanimajo me vaše izkušnje s tem. Pa tudi ali so vzrok težav lahko zalivke v zobeh, ki imajo živo srebro? Aja pa tudi to, da več simptomov občutijo tisti, ki jim diagnoza ni bila pravilno postavljena (niso psihiatrični bolniki) pa so jemali taka zdravila (v mojem primeru sumim na to, ker je tudi psihiatrinja po treh obiskih rekla, da se ji ne zdim oseba, ki bi potrebovala takšno obravnavo). Začetek težav pa je bil v bistvu v tem, da sem junija (25.) dobila tramal 100 mg injekcijo zaradi migrene. Po nekaj minutah sem se popolnoma spotila in tako me je zdravnica poklicala nazaj v ambulanto, preverila tlak in kisik. Ker ni bilo posebnosti, je očetu naročila naj spim doma in naj me opazujejo. Potem pa sem tri dni bila "matasta". Nakar pa me začelo skrbeti kaj je narobe z mano, da ne pridem k sebi. Tako sem se dve noči tresla (tremor) bila popolnoma nespeča, nemirna in brez koncentracije. Tako sem odšla k splošni zdravnici, ki mi je rekla, da so me pač izdali živci. Da tramal ne more biti kriv za to, pa sem zdaj našla ravno za tramal tako alergično reakcijo na internetu. Tako mi je dala cipralex in xanax (ga nisem jedla) Začel pa se je zame pravi pekel že s prvo polovico tablete. Tesnoba se je povečala, apetit sem popolnoma izgubila, začele so me preganjati samomorilne misli (strah, da se mi kaj zgodi) v glavnem je bilo ob prehodu na celo tableto (po treh dneh) še slabše, bila sem tri tedne v bolniški. Potem so nekateri simptomi izginili, vendar sem se počutila kot zombi, nespečnost je ostala, pa tudi strah oziroma nejevernost, da sploh rabim ta zdravila se mi je porajala. Po dveh mesecih sem prišla do psihiatrinje, ki je sprva bila začudena, ko sem rekla, da tega ne rabim in mi priporočala, da neham jemati. A že prvi dan sem občutila tesnobo, strah, tresenje in še naslednji dan, potem pa sem vzela nazaj celo tableto, vendar se občutka otopelosti, praznine in nezmožnosti občutenja česarkoli nisem znebila. To me je jezilo. Pri drugem obisku je rekla psihiatrinja, da naj povečam dozo na 20 mg, pa sem po enem tednu rajši nehala jemati, ob pregledu (po enem tednu po prenehanju jemanja) je rekla, da se ji itak nisem zdela bolnik, ki bi potreboval tako obravnavo in če sem se odločila nehati tudi prav. Češ da sem res prehitro sploh dobila taka zdravila. Stanje se mi občasno izboljša občasno poslabša, vendar imam občutek, da se morajo še možgani navadati, delovati brez dodatnega serotonina, kar pa verjetno lahko traja in povzroča poglabljanje depresivne simptomatike in tesnobe - Odtegnitveni simptomi. O tem veliko prebrala na angleških spletnih straneh, vendar o tem te nihče ne opozori, ko začneš jemati... Ugotavljam pa še eno stvar (po prebranem . simptomi depresije, stranski učinki zdravil in pa odtegnitveni simptomi so v bistvu eno in isto). Torej me zanima, če imate s tem kakršne koli izkušnje? Hvala in se opravičujem za dolgo pisanje, katerega namen je opozoriti, da mogoče osebni zdravniki niso ravno primerni za predpisovanje antidepresivov, ker so to zdravila z močnim delovanjem in niso primerna za vsakogar in lahko povzročijo tudi ogromno škode... Lepo pozdravljeni