Spoštovani VELJA, DA JE ATOPIJSKI DERMATITIS PRI OTROKIH V RAZVITIH DEŽELAH DANDANES NAJBOLJ POGOSTO KRONIČNO VNETNO KOŽNO OBOLENJE. Kumulativna prevalenca variira od 20% v severnoevropskih deželah in ZDA do približno 5% v Mediteranskih deželah. Kot kronično obolenje postavlja posebne zahteve glede zdravljenja. Žal kurativnega zdravljenja ni, vendar lahko primerno vodeno zdravljenje pri večini obolelih omogoča nadzor nad stanjem. Atopijski dermatitis (AD) je več kot le kožna bolezen, saj prizadene otroka in družino v fizičnem in psihološkem pomenu. Bolezen sodi med najbolj pogoste kožne bolezni. V skupino atopijskih bolezni sodi, kot vemo, poleg AD še alergijski rinokonjunktivitis, astma, in po mnenju nekaterih avtorjev mukozni kolitis. Za nastanek AD je pomembna genska predispozicija; atopija je na splošno podedovana nagnjenost k nastanku alergijskih reakcij, do katerih pride zaradi nekontrolirane tvorbe reaginov - IgE protiteles. Mehanizem te tvorbe še ni popolnoma znan in je zelo zapleten. V zadnjih letih se poudarja oziroma pripisuje velik pomen že znani genski dispoziciji, vplivu okolja in hrani, oziroma eksogenim faktorjem. Eksogeni faktorji, ki naj bi imeli velik vpliv pri nastanku bolezni, so: podnebje, onesnaženost zraka, hišni prah, živalska dlaka, kožne infekcije, psihični stresi, alergogena živila, t.im. nutritivni alergeni, razpadli produkti bakterij in gliv, spore in t.n. KAJ JE ATOPIJSKI DERMATITIS? · Gre za genetsko determinirano kožno obolenje, katerega vzrok doslej ni poznan · Približno 20% otrok v severnoevropskih deželah bo tekom življenja za določeno obdobje obolelo za AD · Najpomembnejši simptomi so SRBENJE in ponavljajoča se VNETNA ŽARIŠČA na obrazu, vratu, fleksornih delih okončin; aktivnost obolenja variira od blage oblike, preko srednje hude (najbolj pogosto) do hude oblike · Neznani dejavniki iz okolja so v zadnjih 40 letih očitno doprinesli k signifikantnemu povišanju incidence obolenja · Ko otrok doseže starost med pol leta in tri četrtine leta, se pri njem razvijejo z IgE pogojene alergije · Alergološke preiskave pri blagih in srednje hudih oblikah obolenja le redko doprinesejo prispevek k odločitvi glede zdravljenja · Osnovni principi v zdravljenju obsegajo uporabo mazil in lokalnih imunosupresorskih snovi (steroidi, tacrolimus, pimecrolimus, ascomycin). Komunikacija med zdravnikom in staršem je izjemno pomembna za doseg varnega in unčikovitega zdravljenja. Bolezen je kronična. Spremembe na koži močno srbijo, pri generalizirani obliki pa je srbež neznosen, zaradi česar otroci zelo trpijo. Ker je bolezen kronična, traja z blažjimi ali hujšimi spremembami in daljšimi in krajšimi remisijami dolga leta. Izboljša se običajno v puberteti, pri odraslih pa usiha s starostjo. Definitivno je ugotovljeno, da imajo prehrambeni alergeni pri bolezni določen pomen, ravno tako določene kemijske susbtance, ki jih dodajamo jedem, zanje je značilna nizka molekularna teža. Nizko molekularni alergeni so v glavnem konzervansi, barvila in biogeni amini. AD lahko izbruhne oziroma se poslabša pri bolnikih ki so pod vplivom emocionalnega stresa, zato psihološka podpora ( terapija ) igra važno vlogo pri zdravljenju. Potek obolenja je KRONIČEN. Začne se lahko v otroštvu ali kasneje tekom življenja. Danes se meni, da se obolenje, ki začne v otroštvu, lahko med puberteto izboljša. Podobno velja, da je kasneje, v starejšem življenskem obdobju, obolenje manj intenzivno. Pojavlja se običajno pri ljudeh, ki so genetsko obremenjeni in konstitucijsko nagnjeni k Bolezen kože se pogosto povezuje ali menjuje z omenjenimi atopijskimi boleznimi, zlasti z astmo. Pogosto opažamo pri kliničnem pregledu obolelih znake kroničnega vnetja kože, ob čemer so na koži vidni zaradi različnih sekundarnih zunanjih vplivov ali v primerih, ko oboli otrok, tudi znaki akutnega vnetja. Začetek obolenja je pri večini obolelih pred 12. letom starosti. 60% jih oboli v 1. letu starosti 30% bolnikov ima prvikrat težave do 5. leta starosti le 10% bolnikov ima prvikrat AT med 6 in 20. letom starosti, izjemoma težave začnejo v odrasli dobi. Lep pozdrav