Vprašanje
Lep pozdrav! Stara sem 18 let. Že približno 6 let
se mi pojavljajo izpuščaji. najprej so se mi začeli
na pregibih rok, potem pa na obraz v kotičkih ( in
tudi okoli) ust, okoli oči, po čelu, ter včasih tudi po
ramenih in pregibih nog in zadnje čase že skoraj
po celem obrazu. izpuščaji so rdeči in suhi in me ne
srbijo. najbolj izrazite imam v kotičkih ust kjer me
tudi najbolj motijo. pri dermatologinji sem bila že
neštetokrat..uporabljala sem ogromno mazil (
Locoidon, Elocom, Elidel, Canesten, Altargo,
Differin, Tobrex, Oranozol, Garamycin..in še kaj bi
se našlo ) najbolj mi pomagata prvidve..vendar mi
je dermatologinja naročila da ni najboljše da ju
uporabljam za obraz. bila sem tudi na več
testiranjih za alergije..sem alergična na kivi in
koprive vendar nič od tega ne jem in nimam v
bližini. nevem več kaj naj še storim ker sem
obupala. upam da mi boste lahko pomagali s
kakšnim nasvetom ali kaj naj še posku
Odgovor
Spoštovana mladenka!
Atopijski dermatitis, ki je najbolj verjetno vzrok vašim težavam, je žal najpogostejše kronično vnetno kožno obolenje otrok razvitega sveta. Gre za genetsko determinirana bolezen, kar pomeni, da nagnjenost k obolenju podedujemo, vzrok nastanka pa kljub prizadevanjem številnih strokovnjakov in raziskovalcev, ni pojasnjen. Zato tudi vzročnega zdravljenja na žalost ni.
AD je samostojna bolezen, znaki so prisotni le na koži, neredko pa obstaja povezava z drugimi atopijskimi boleznimi, zlasti z astmo.
Z blažjimi ali hujšimi spremembami in daljšimi ter krajšimi remisijami traja dolga leta. Če se obolenje začne v dojenčkovem obdobju, se ponavadi izboljša v puberteti, pri odraslih pa usiha s starostjo.
Obolenje je kronično, z akutnimi vmesnimi poslabšanji. Dvajset do štirideset odstotkov bolnikom s takšnim dermatitisom ne uspemo potrditi alergijskih vzrokov za nastanek obolenja.
Stališča glede prehrane otrok z atopijskim dermatitisom so si nasprotujoča. Nekatere študije ne priznavajo vloge hipoalergijske diete pri zdravljenju atopijskega dermatitisa. Drugi pri otrocih z atopijskim dermatitisom z znano alergijo na živila priporočajo hipoalergijsko dieto. Večjim otrokom in odraslim svetujemo uživanje normalne prehrane, kadar se izkaže, da predhodni dietni ukrepi niso bili uspešni.
Pomembna značilnost bolnikov z atopijskim dermatitisom je suha koža. Domnevajo, da je suhost kože povezana z genetskimi dejavniki. Spremenjen dedni zapis je odgovoren za zmanjšano tvorbo nekaterih maščob, ki tvorijo zaščitno plast v vrhnjih slojih kože. Če je teh maščob dovolj, koža ohranja svojo vlažnost in se ne izsuši prekomerno. Ko pa jih primanjkuje, je koža bolj suha in občutljiva. Zato tudi druge dražljive snovi iz okolja, kot sta suh zrak v zimskem času in pogostejše umivanje z alkalnimi mili, povečajo suhost kože. Zato bolnikom odsvetujejo tudi neposreden stik sintetičnih ali volnenih materialov s kožo. Bolezen poslabša tudi psihični stres, mehanizem tega vpliva ni pojasnjen. Izbruhne oziroma poslabša se pri bolnikih, ki so pod vplivom emocionalnega stresa.
Med poletnimi počitnicami, zlasti med bivanjem ob morju, pa se lahko popolnoma in brez zdravil obolenje popravi. Na to vpliva za suho kožo zelo ugodno toplo in vlažno okolje. Ugoden učinek na potek bolezni imajo tudi ultravijoločini žarki, ki sodijo med eno izmed oblik simptomatskega zdravljenja. Na nastajanje maščob v kožnih celicah zaenkrat ne znamo vplivati. Lahko pa težave s suho kožo bolniki zmanjšajo z rednim nanašanjem primernih negovalnih sredstev na kožno površino. Maščobe, ki so podobne naravnim, na primer ceramidi, bolj učinkovito pripomorejo k ohranjanju barierne funkcije. Ohranitev le te pomeni za takšne bolnike obenem pomembno zmanjšanje težav z osnovno boleznijo. Nanjo slabo vplivajo mraz, nizka zračna vlažnot, veter ter suhi, centralno ogrevani prostori.
Bistveni ukrep pri preprečevanju poslabšanj je ustrezna nega kože. Mila naj ne bodo preveč agresivna, namenjena negi občutljive kože. Imajo naj kislost, ki je podobna kožini, to je z vrednostjo ph med pet in šest. Umivanje obolelih predelov naj ne bo pogostejše kot običajno.
Uporabo kortikosteroidnih mazil in krem svetujemo dermatologi le krajši čas, ko je vnetje kože akutno, intenzivno, ponavadi se vnetje se po nekaj dneh, v zelo redkih hujših primerih nekaj tednih, tako umiri, da z njimi prekinemo. Nikakor pa ni smiselno uporabljati mazila potem, ko se vnetje že umiri, celo škodljivo je. Svarimo tudi pred uporabo teh mazil na koži obraza, ki je še bolj občutljiva. Lahko se pojavijo razširjene žilice, povečana dlakavost, rozacea, perioralni dermatitis, poslabšajo se že obstoječe okužbe kože in poveča verjetnost za nastanek novih okužb. Na tržišču so novi pripravki (tacrolimus, pimecrolimus - Elidel), ki uspešno zmanjšujejo vnetje. Ker ne vplivajo na sintezo kolagena, ni nobenega tveganja za tanjšanje kože na mestu uporabe. Omenjeno zdravilo običajno uporabljamo kot monoterapijo, ob hudih poslabšanjih ga kombiniramo z glukokortiokidi, v določenih primerih z obsevalno terapijo ali drugimi zdravili, zlasti kadar je prisotna dodatna okužba prizadete kože. Med novejše metode zdravljenje sodi tudi obsevanje z ozkovalovnimi ultavijoličnimi B (UVB) žarki, ki jih, ki jih sicer uporabljamo za zdravljenje luskavice.
Upam, da sem bila dovolj izčrpna. Če povzamem; priporočam redno in primerno nego kože (ki vam jo je prav gotovo že svetoval dermatolog), to je skorajda najbolj pomembno. Obenem pa svetujem še, da se držite tudi gede mazanja prizadetih žarišč ob poslabšanjih navodil, ki ste jih prejeli pri dermatologu.
Lepo vas pozdravljam,
Preberi še
Mag. Metka Adamič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV