Pozdravljeni! Po pregledu in izvidih sem dobila diagnozo: kronični limfocitni tiroiditis - hashimoto in ustrezno terapijo (athyrazol, propranolol in helex). Počutim se bolje, ne pa dobro, a vse je bolje kot stanje pred terapijo. Veliko moram počivati, ker se zelo hitro utrudim že ob najmanjšem naporu. Sedaj sem na bolniški in si to lahko privoščim. Tudi psihično sem se spremenila, razpoloženje mi zelo niha. Poklicno imam zanimivo, dinamično, zahtevno, kreatino, odgovorno in stresno delo in bojim se, da se bodo težave ponovile, ko bom spet začela opravljati svojo dejavnost. Saj so prav napori in stresi v poklicu sprožili motnje mojega avtoimunskega sistema, ki je pregorel. Zato razmišljam o spremembi dejavnosti, nekaj bolj mirnega, a kreativnega, da izključim ta dejavnik tveganja za poslabšanje bolezni. Zanima me, če se stanje po daljši terapiji (sedaj traja mesec dni)toliko popravi, da se človeku vrnejo njegove prejšnje fizične in psihične sposobnosti ali vsaj precejšen del. Ali pa je bolje, da se že preventivno izogibaš fizičnim in psihičnim naporom,ki niso nujno potrebni za osnovno funkcioniranje človeka in si poenostaviš življenje? Kakšne so prognoze pri gornji diagnozi za normalno in kvalitetno življenje in koliko je človek hendikepiran? To me zanima, ker nisem več mlada, imam 47 let, kar najbrž tudi zmanjša možnosti za boljši izid, se pravi brez posledic. Hvala za odgovor in lep pozdrav!