Vprašanje
Najprej vas prav lepo pozdravljam in se vam obenem zahvaljujem za odgovor,ki ste mi ga poslali meseca aprila.Pisala sem vam zaradi mojega sina,ki je imel prvič naoad podoben epileptičnemu napadu.Če lahko še enkrat ponovim je sin dobil napad 20 minut po tem ko je zaspal.Napad je trajal kratek čas(MOGOČE ENO MINUTO),pri tem pa je imel oči odprte in je strmel v času napada samo v eno točko.Krče je imel po celem telesu.Po končanem napadu je takoj prišel k zavesti in se napada sploh ni zavedal.Dobila sva izvid in nevrolog nama je razložil,da ima sin *benigno epilepsijo*,ki se pojavi v otroštvu in lahko sama po sebi izgine ali pa ostane.Kakšne terapije nama ni predpisal,ker menda to v tem trenutko ni potrebno.Sin je imel v tem času še dva napada in oba sta bila zelo kratka in blaga.Oba napada sta trajala nekje pol minute in na isti način kot prvi.Drugi napad je imel mesec dni po prvem,tretji pa po mesecu in pol.
Mene pa zanima če mi lahko podrobneje opišete to vrsto epilepsije,kajti nisem je našla v nobeni knjigi.Ali lahko kakorkoli pripomoreš da bi bilo napadov čim manj,kajti pravijo manj jih bo imel več možnosti ima da izginejo.Brala sem da se lahko celo ugotovi s računalaniško sliko kje v glavi je *center oz. okvara*ki povzroča napade in se to lažje zdravi.Zanima me kaj vi menite o tem.
Zanima me kakšne terapije lahko predpiše nevrolog mojemu sinu in kdaj jih predpiše.Ali imajo terapije res stranske učinke,ki pa menda ne vplivajo najbolj pozitivno na otroka.ali je res boljše,da je čim bolj dolgo brez zdravil,če je to,le mogoče.
Prav lepo vas prosim,da mi odgovorite na vsa moja vprašanja in mi mogoče še date kalšen nasvet,saj bi ga bila resnično zelo vesela.Najlepša vam hvala.LP
Odgovor
Spoštovani,
Slovenski Medicinski e-Slovar pravi: benígen (-gna –o) = ki je ozdravljiv in/ali poteka v blažji obliki; sin. benignus (malígen -gna -o = ki je težko ozdravljiv in se navadno nezadržno slabša). Benigna epilepsija je tudi takšna. Danes govorimo o epilepsijah, ker različne nokse (škodljivi vplivi) lahko izzovejo podobne bolezenske slike (krči mišic, nezavest, pene na ustnicah …). Nekatere epilepsije povzročajo spremembe možganskega tkiva (tumor, poškodba, stara krvavitev …). Pri otrocih ob rojstvu živčni sistem še ni popolnoma razvit in se razvija naprej. Zato otroci takoj ne morejo in ne znajo hoditi, govoriti, samostojno jesti in t.n. Z razvojem živčnega sistema lahko minejo tudi nekatera stanja (npr. epilepsija). Možganske celice, kot male baterije, neprestano pošiljajo šibke električne impulze v mišice (ki so milijon krat šibkejše od enega volta = mikrovolt). Zato imajo naše mišice neko napetost (tonus) in niso ohlapne. Do napada pride, ko preveč možganskih celic istočasno pošilja svoje električne impulze v mišice, ali so ti dražljaji premočni. Epilepsijo zdravimo tako, da preprečimo napade. To dosežemo z različnimi zdravili. Zdravila pomagajo, da mišice lahko "prenesejo" več dražljajev kot običajno, postanejo manj občutljive (ali bolj odporne). Ko se odločamo za zdravila, jih je praviloma potrebno jemati neprekinjeno, ker ščitijo in ne odstranijo vzroka. To lahko primerjamo z vetrovko. Uporabimo jo, če nam je hladno. Toplo nam je (zaščiteni smo pred mrazom) le, dokler smo oblečeni in spet nam je hladno, ko se slečemo. Vsako zdravilo ima tudi nezaželene učinke, ki so posebej pomembni pri zdravilih, ki jih moramo jemati dolgo časa (leta). Če so težave le občasne in se pojavljajo v mili obliki, zdravila niso vedno potrebna. O tem lahko odloča le zdravnik, ki konkretnega otroka (primer) dobro pozna. Zato še nasvet: "Zaupajte vašemu nevrologu".
Vašemu sinu želim odraščanje brez napadov, vam pa dobro sodelovanje z vašim terapevtom. LP
Preberi še
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV